Končno nekdo, ki opozori tudi na razgradnjo solarnih panelov ter vetrnih elektrarn. Situacija s katero se bo Nemčija kmalu  začela soočati. Seveda je tu tudi onesnaževanja okolja med proizvodnjo solarnih panelov in vetrnic, ki terja veliko žrtev – te so sicer na kitajskem in nerazvitih državah (»google it«). Solarni paneli so izključeni iz RoHS in lahko vsebujejo tudi svinec poleg ostalih strupenih snovi in so kot taki klasificirane kot strupen odpadek. Podobna situacija je tudi pri sestavinah baterij.
Torej me zanima kaj klasificira »obnovljive vire« energije kot »obnovljive«. Če je tu govora o sončni energiji (veter piha zaradi Sonca in prav tako je od njega odvisen tudi vodni cikel ali biomasa) je le ta omejena še na 4 milijard let. Verjetno moramo tako reči, da gre iz vidika naše civilizacije za »neusahljiv« vir energije. Postavi se vprašanje, kolikšen čas je še meja, ki kvalificira nek vir energije za obnovljivi – več stoletij, tisočletja? Tudi uran kot vir energije je potemtakem obnovljivi: znane zaloge so za par stoletij, v uporabljenem gorivu preteklih 50 let je še 90x toliko energije, kot jo je bilo do sedaj izkoriščenih – ta potencial že izkoriščamo z reprocesiranjem ali z oplodnimi (breeder) reaktorji. Obe tehnologiji sta preverjeni. Kot zadnji vir urana pa je morje v katerem je raztopljenih za 100 000 let urana in ta se še obnavlja. https://www.forbes.com/sites/jamesconca/2016/07/01/uranium-seawater-extraction-makes-nuclear-power-completely-renewable/ . Ekonomičnost tega pridobivanja je za enkrat lahko pod vprašajem, a za klasifikacijo »obnovljivosti« to ne bi smel biti problem, saj je bila sončna energija obnovljiva še predno jo je bilo ekonomično izkoriščati. Kot zadnji vir pa je tu še torij, ki ga je veliko več kot urana. Nekatere države težijo k torijevem ciklu in ne uranskemu.
Ti (primarni) viri so tudi vsi zastonj v naravi – plačujemo ljudem za dejavnosti, ki so vezane na izkoriščanje teh potencialov. A vseeno nekateri oglašujejo vetrno in solarno »energijo« kot zastonj, seveda ne omenijo, da naprave, ki pretvarjajo to energijo, stanejo.
Kaj naredi naprave, ki omogočajo izkoriščanje teh potencialov »obnovljive«? To, da so iz razgradljivih materialov ali da so v celoti reciklirane? Nobena obstoječa naprava ni takšna. Enako velja za »razpršene«, te namreč potrebujejo ogromno materiala glede na proizvedeno energijo in posledično proizvedejo ogromno odpadkov (https://www.forbes.com/sites/michaelshellenberger/2018/05/23/if-solar-panels-are-so-clean-why-do-they-produce-so-much-toxic-waste/ in http://environmentalprogress.org/big-news/2017/6/21/are-we-headed-for-a-solar-waste-crisis ). Če je solarna/vetrna elektrarna ranga več MW, ali je to še vedno razpršen vir energije (https://i.imgur.com/81T8QB3.jpg)? V tujini so »razpršene« elektrarne moči naše jedrske in načrtujejo se vetrne turbine nazivnih moči 12 MW. Z nazivom »razpršeni viri« bi lahko označili verjetno le stavbne solarne elektrarne, a te so dosti dražje in tudi nevarne za postavitev/vzdrževanje (https://www.forbes.com/sites/jamesconca/2012/06/10/energys-deathprint-a-price-always-paid/).

Nekaj pa le imajo skupnega, odvisne so od vremena (»weather dependent«) oz. lahko bi se jim reklo tudi sporadični viri energije – »sporadičen: ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih«. Strokovnjaki bi morali prvi začeti uporabljati bolj primerne oznake za te vire.

Te sporadične vire energije vedno spremljajo elektrarne na fosilna goriva, ki seveda delujejo takrat, ko sporadični viri ne proizvajajo. V prihodnosti, pravijo, da jih bodo spremljale baterije. Je takšen vir energije, ki sestoji iz sporadične in elektrarne na fosilna goriva oz. baterije tudi »obnovljiv«? Verjetno bo pa ta energija predvsem draga. Mogoče je boljša v kombinaciji s črpalnimi postajam, potrebno je seveda preučiti vpliv na okolje. Emisije toplogrednih plinov zaradi hidro elektrarn so po ocenah IPCC lahko zelo visoke https://www.ipcc.ch/report/graphics/images/Assessment%20Reports/AR5%20-%20WG3/Chapter%2007/06_figure_7.6.png . Shranjevalniki (kot že ime pove) shranjujejo energijo in je ne proizvajajo, torej imajo negativno EROI. To seveda ne pomeni, da niso uporabni –uporabni so zlasti pri sporadičnih virih energije, saj ti dvignejo EROI celotnega sistem (http://festkoerper-kernphysik.de/Weissbach_EROI_preprint.pdf slika na strani 29, še link na ScienceDirect https://doi.org/10.1016/j.energy.2013.01.029). Je pa potrebno spomniti, da je gorivo (fosilno, jedrsko) že oblika shranjene energije.

Mervar je omenil, da bo razvoj šel v smeri uporabe akumulatorjev v električnih vozilih za potrebe omrežja. Žal se strokovnjaki na tem področju, kot je Teslin CTO JB Straubel ne strinjajo. Tu je povzetek intervjuja z njim v tabloidu za sporadične vire energije: https://cleantechnica.com/2016/08/22/vehicle-to-grid-used-ev-batteries-grid-storage/ . Zaključek je: »However, I’m definitely inclined to accept JB’s analysis of the tech, so V2G and reusing EV batteries for grid storage are now dead-in-the-water ideas to me«. Žal še največji verniki ne morejo ustvariti pozitivnega spina nad to idejo.
Za več informacij si lahko preberete  tole študijo https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360544217306825 ,ki obenem navede kriterije za tako imenovano V2G (»Vehicle-to-grid«) tehnologijo. Tule je povzetek kriterijev: https://i.imgur.com/VWYblhm.jpg (iz bloga https://www.biodiversivist.com/2018/03/breaking-cycle-of-anti-nuclear.html ).

Slovenija bi morala dati jasno sporočilo Evropi, da mislimo resno z zniževanjem izpustov toplogrednih plinov (GHG) in trdnih delcev (PM10, PM2.5). V Evropi je nekaj držav, ki ima izpuste GHG pri proizvodnji električne energije zelo nizke. Primeri so Francija, Švedska, Norveška. Prvi dve predvsem zaradi jedrske energije, Norveška pa zaradi hidro energije – ta je sicer geografsko omejena in za marsikatero državo ni opcija. V živo lahko spremljate izpuste tu https://www.electricitymap.org/ . Nemčija in danska imata, klub visokem deležu sporadičnih (»obnovljivih«) virov energije, tudi dokaj visoke izpuste GHG. Danska ni običajen primer, saj ima dostop do vetrovnega morja, skandinavskih črpalnih elektrarn in elektrarn na fosilna goriva čez mejo (http://euanmearns.com/green-mythology-and-the-high-price-of-european-electricity/). A ima kljub temu visoke izpuste in ceno energije. Primerjava nekaterih držav: https://www.google.si/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=eg_use_pcap_kg_oe&idim=country:DNK:SWE:FIN&hl=en&dl=en#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=en_atm_co2e_eg_zs&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:DNK:SWE:FIN:FRA:DEU:IRL:CAN&ifdim=region&hl=en_US&dl=en&ind=false . Lahko le ugibate kaj se je dogajalo v obdobju 1975-1990 v Franciji in na Švedskem (gradnja jedrskih elektrarn). Zadnji tak primer je provinca Ontario v Kanadi, kjer so z ustavitvijo elektrarn na premog in povečanjem jedrskih kapacitet znižali GHG emisije in očistili zrak (http://www.world-nuclear-news.org/EE_Ontarios_energy_transition_2904131.html).

Po zadnji študiji »Have fossil fuels been substituted by renewables? An empirical assessment for 10 European countries« (https://doi.org/10.1016/j.enpol.2018.02.021) je postalo bolj jasno kaj se dogaja.
Avtorji trdijo, za PV:
»Regarding the ECA, an increase of 1% in the installed capacity of solar PV decreases electricity production from oil and natural gas by nearly 0.11%, and 0.20% respectively in the long-run.«
in za veter:
»In contrast, an increase of 1% in the installed capacity of wind power provokes an increase of 0.26%, and 0.22% in electricity generation from oil and natural gas, respectively in the long-run«

Torej vetrne elektrarne povzročijo višjo porabo fosilnih goriv, sončne pa nekoliko znižajo porabo fosilnih goriv - ker so naše dejavnosti bolj povezane s soncem (aktivni smo podnevi), kot pa z vetrom. To pa ima svoje omejitve; glede na dnevna nihanja porabe. Ali imajo vetrne elektrarne v Sloveniji smisel in ali bodo okoljsko sprejemljive? Po opravljeni študiji je njihov efekt vprašljiv. Nekoliko boljše kaže solarnim elektrarnam, te je verjetno smiselno postaviti do neke mere. V Evropi za enkrat ni (večje) države, ki bi imela več kot 10% energije iz sončnih elektrarn – Nemčija (6%), Španija, Italija.
Ali bomo sledili zgledu držav, ki jim tranzicija ni uspela ali bomo sledili tistim, ki so jo uspešno izvedle. Bomo tranzicijo opravili (in to uspešno) s tehnologijami, ki jih trenutno ni, a je veliko upanja in napovedi, da bodo, ali jo bomo opravili s preverjenimi tehnologijami, ki delujejo, kot sta npr. jedrska in hidro. Ti dve sta tudi glavno zaslužni za nizke GHG izpuste v Sloveniji in po svetu (hidro – 47%, jedrska 31%). Nekaj držav ima delež električne energije proizvedene s jedrsko ali hidro višji od 30%, torej težav s integracijo večjih % ni.

Kljub »pozitivnim« novicam s področja sporadičnih virov energije, emisije v Evropi rastejo https://sandbag.org.uk/project/eu-emissions-rise-for-first-time-in-7-years/ . Največji onesnaževalci so s Poljske in »zelene« Nemčije. Če spregledamo vzhodno Evropo sta ti dve državi zaslužni tudi za onesnaževanje s PM delci - https://env-health.org/IMG/pdf/dark_cloud-full_report_final.pdf , negativne posledice se poznajo na okolju in zdravju. Zaradi tega predčasno umre od 20000 ljudi. Vpliv PM stane Evropo od 30 do 60 milijard. Če uporabimo oceno za fosilna goriva (Nemčija) iz dokumenta https://www.umweltbundesamt.de/sites/default/files/medien/378/publikationen/hgp_umweltkosten_en.pdf ) dobimo, da slabi učinki uporabe fosilnih goriv stanejo le nemčijo 25 milijard € letno. Seveda prednosti odtehtajo slabosti. Ali jim bo uspelo s tem pristopom znižati emisije https://i.imgur.com/qSYKmuh.png bomo še videli. En hiter in enostaven način je uporaba zemeljskega plina namesto premoga. Trenutno njihove elektrarne na plin niso rentabilne, inštalirane kapacitete je okoli 30 GW, proizvodnje v letu 2017 pa 50 TWh (CF 19%). Ali bodo premog zamenjali s plinom, znižali emisije električne proizvodnje za 40% in uspeh pripisali sporadičnim virom energije (kar se dogaja v ZDA)? Z večjo uporabo plina pa pride lahko do še ene težave – metan je bolj potenten toplogredni plin kot CO2 in puščanje le tega lahko izniči prednosti nizkih GHG sporadičnih virov, bolje razloženo tukaj: https://youtu.be/V2KNqluP8M0?t=19m14s .iz vidika PM je metan seveda boljša izbira kot premog. Se bodo Nemci z uporabo ruskega plina bolj izpostavili ruskemu vplivu?
S Kitajske prihaja vse več novic kako je vodilna na področju sporadičnih virov energije, a vse to je neutemeljeno navdušenje - https://www.nationalobserver.com/2017/07/13/analysis/these-missing-charts-may-change-way-you-think-about-fossil-fuel-addiction .

Trditve, da jedrsko energijo zamenjajo sporadični viri energije so bolj kot ne neresnice. Belgijske jedrske bodo zamenjale plinske elektrarne, Nemci morajo izključiti še en zajetni del jedrske energije. Diablo v Kaliforniji bo menda nadomeščen z 2GWh solarne/vetrne, 2GWh varčevanja in še nekaj neznanega. To je po predlogu »zelenih« skupin, ki si ga lahko preberete tukaj: https://static1.squarespace.com/static/56a45d683b0be33df885def6/t/576a82606b8f5b94a53d8958/1466597992225/JointProposal.pdf . Nikjer v poročilu ne piše, da DIablo proizvede 16 GWh letno. Pokritih imajo torej 4 GWh. Jedrsko zamenjajo fosilna goriva, to se je zgodilo na Japonskem in Južni Koreji, http://www.climatechangenews.com/2015/06/02/japan-german-korea-fuelling-growth-of-coal-power/, http://www.sciencemag.org/news/2018/05/bucking-global-trends-japan-again-embraces-coal-power in posledice so višji stroški in onesnažen zrak. Plin spodriva tudi jedrske elektrarne v ZDA, iz MIT: http://ceepr.mit.edu/files/papers/2018-001-Brief.pdf .
Bomo videli proti koncu tega leta za kakšno tranzicijo se bo odločila Francija. Macron je sprva podpiral zaprtje jedrskih, a si je kasneje premislil. Tu je zanimiv blog, ki primerja različne tranzicije za Francijo https://jancovici.com/en/energy-transition/renewables/100-renewable-electricity-at-no-extra-cost-a-piece-of-cake/.

Če smo resni glede podnebnih sprememb je nadaljnja pot dokaj jasna. »At this rate, it’s going to take nearly 400 years to transform the energy system« (https://www.technologyreview.com/s/610457/at-this-rate-its-going-to-take-nearly-400-years-to-transform-the-energy-system/). Po ocenah moramo do 2050 drastično znižati (80%) izpuste GHG, če želimo omiliti podnebne spremembe. To zavzema več sektorjev in ne le proizvodnjo električne energije (https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2050_en). Trenutno nismo na pravi poti in bomo z nadaljevanjem te politike dosegli znižanje do 40%. Slovenija zaradi velikosti malo prispeva k celotnim izpustom, a vseeno lahko postavi zgled pragmatičnega odločanja. Tako integracije sporadičnih virov energije, elektrifikacije transporta, varčevanja energije, uporabe jedrske energije ipd. Mogoče je čas, da v »javni« diskurz vstopi tudi znanost in ne le futuristično sanjarjenje ali prodajalci kačjega olja. Dr. James Hansen, eden vodilnih svetovnih znanstvenikov za podnebne spremembe, je zavzel jasno stališče glede potrebnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam https://www.scientificamerican.com/article/nuclear-power-must-make-a-comeback-for-climate-s-sake/ ,
https://www.theguardian.com/environment/2015/dec/03/nuclear-power-paves-the-only-viable-path-forward-on-climate-change ,
http://doi.org/10.1126/science.aaf7131

V vašem opisu stanja jedrske industrije ste pozabili omeniti uspešne projekte Korejskega KEPCO. Barakah jedrska elektrarna v UAE s štirimi APR-1400 bo zgrajena v 9 letih, točno in brez povečanih stroškov. Prvi reaktor je bil dokončan letos. KEPCO v Koreji gradi elektrarne z LCOE $28/MWh (@3%) in $51/MWh (@10%) - https://www.oecd-nea.org/ndd/pubs/2015/7057-proj-costs-electricity-2015.pdf . Torej tudi ugodno, zlasti, ker projekt dejansko zaključijo.
Mislim, da je za Hinkley cena 120€/MWh za prvih 35 let. Elektrarna bo imela življenjsko dobo vsaj 100 let. Sicer, ta cena je kar navita – za 3.8GW instalirane moči pri 90% nanese v 35 letih 125 milijard (?). Vseeno bo potem obratovala še 65 let.
Tudi rusi izboljšujejo tehnologijo, z novimi reaktorji VVER-TIO ciljajo na 20% nižje stroške izdelave in 10% nižje obratovanja. Prve enote se gradijo za Kursk II elektrarno http://www.world-nuclear-news.org/NN-First-concrete-poured-at-Kursk-II-30041802.html . Zahodna industrija jedrskih elektrarn bo imela kmalu še večjo konkurenco. Z vstopanjem kitajske na trg, z njihovim Hualong One reaktorjem in širšo paleto ostalih vrst, »plavajočih« reaktorjev, »pool-type« reaktorje (uporabni le za proizvodnjo toplote, daljinska ogrevanja), SMR-jev, ter oplodnih reaktorjev, ki so še v razvojni fazi.
Zahod počasi postopa proti SMR enotam: https://www.theenergycollective.com/dan-yurman/2433680/ge-hitachi-to-offer-300-mw-smr, https://www.forbes.com/sites/jamesconca/2018/05/15/nuscales-small-modular-nuclear-reactor-passes-biggest-hurdle-yet/ . Finska pogleduje k SMR-jem in »pool-type« reaktorjem za daljinsko ogrevanje mest, saj gre tu za termoelektrarne katerih »odpadno« toploto lahko uporabimo. S tem lahko znižamo porabo elektrike ali fosilnih goriv za namene ogrevanja. Solarne, vetrne in hidro elektrarne tega potenciala nimajo. Od »obnovljivih« virov energije sta le biomasa in geotermalna tisti, ki imata tudi toploto in sta obe uporabljeni v praksi. Biomasa je obnovljiva le, če se z njo ne pretirava (lekcije iz srednjega veka?), geotermalna je pa le druga oblika jedrske in tudi geografsko omejena.

Ali je v vaši oceni potrebnega vlaganja upoštevana tudi različna življenjska doba posameznih virov, namreč kot rečeno  sodobne jedrske so grajene za 60+ let in na podlagi sedanjih elektrarn lahko sklepamo, da bodo dosegale tudi 100 ali več. Po drugi strani, sporadični viri trajajo do 30 let, z letno degradacijo 1,6% CF za vetrne (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960148113005727) in 0,5% za solarne (https://www.engineering.com/DesignerEdge/DesignerEdgeArticles/ArticleID/7475/What-Is-the-Lifespan-of-a-Solar-Panel.aspx). Mogoče bi bilo dobro primerjati potrebne investicije v različne konfiguracije elektroenergetskega sistema v obdobju 60, 100 let? Seveda nastane veliko neznank, mogoče bodo nove, cenejše tehnologije itd. A, če projekcije kažejo na podvojitev porabe električne energije, bo prostora za nove tehnologije dovolj. Zlasti, če pogledamo na globalni (Slovenija se ne razlikuje veliko) ravni https://i.imgur.com/FvNjUVB.png (gre za vso primarno energijo) je prostora za današnje in bodoče nizko GHG vire dovolj. Zanimivo je, da so ljudje vzhičeni zaradi tistih 5% in ne vidijo celotne slike.

Ali smo res pripravljeni tvegati našo prihodnost na tehnologijah, ki niso preverjene, le zato ker obljubljajo nekaj nižje cene (te za enkrat sicer še niso). Smo pripravljeni zanemariti edini vir (jedrska) električne energije (in toplote), kateri proizvede malo odpadkov (pa še ti se lahko ponovno uporabijo) in so spravljeni, izolirani iz okolja – kar je tudi všteto v ceno proizvedene energije. Noben drug vir ne obvlada odpadkov ali v kalkulira upravljanje z njimi v končno ceno (nekateri jih spuščajo v zrak, drugi pa v revne skupnosti). »Razpršeni« viri potrebujejo tudi več materiala glede na proizvedeno energijo. Je možno, da cene sporadičnih virov ali »baterij« ne bodo več padale tako hitro, ko bodo države pričele višati standarde izdelave (velikih proizvajalcev solarnih panelov v Evropi ni) ali pa zahtevale razgradnjo le teh.

Nazadnje se igramo s podnebjem oz. planetom, obljubljamo za leto 2050 in sanjarimo o »brezogljični« družbi in pametnem energetskem sistemu a ne zmoremo zgraditi večjih objektov. Medtem pa izpusti GHG rastejo. Bomo z morebitnim prihrankom nekaj €/MWh, v primeru neuspeha, opravičili zelo verjetne ekonomske posledice podnebnih sprememb http://doi.org/10.1038/nature15725 , migracije, nevšečne naravne dogodke ali pa kup elektronskih odpadkov.
Slovenija je res mala in z majhnim vplivom na skupne emisije, a kljub temu lahko predstavimo dober primer.