Guest User

Intervju 2.0 - Danilo Krapec

a guest
Nov 20th, 2012
188
Never
Not a member of Pastebin yet? Sign Up, it unlocks many cool features!
  1. Kako ste zadovoljni z ravojem Pomurja? Npr. v zadnjih petih letih, če prištejemo še zakon o Pomurju?
  2.  
  3. Ja, jaz moram rečti, da gledam na stvari v luči mgoočega. Mislim, da smo lokalno samoupravno toliko razdrobljena regija, da bi v obliki ene druge organizacijske strukture lahko bili uspešnejši v razvoju. Predvsem pa mislim, da bi morali manj nihati med tem kaj si želimo in kaj dejansko zmoremo. Predvsem pa ocenjujem, da je izvajanje zakona o razvoju v podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v letu 2011 doživel neprimeren fijasko. Ssestavni del tega smo bil tudi na agenciji RRA Mura, moram pa rečti da smo v drugi polovici letošnjega leta izvajanje zkona spet pospešili in se mi zdi, da bodo učinki zakona merjeni z običajnimi statistikami vidni proti koncu izvajanja zakona, torej čez kakšno leto, dve ali v naslednjih obdobjih. Če ne bodo spet kaj sfižili doma.
  4.  
  5. Glede na to da vodite agencijo že vrsto let, mislim da od začetka, se vam morda ne zdi, da je čas za kakšne spremembe v vodstvu, ki bi verjetno prinesle neko novo dinamiko dela, ideje, ter predvsem dalo občutek okolju, da ni RRA neka zaprta zgodba, ki je namenjena sama sebi in zaposlenim v njej?
  6.  
  7. RRA Mura je daleč od tega da bi bila zaprta, še dlje od tega, da bi bila sama sebi anmen. Pa tudi nisem direktor od začetka. Prvi direktor razvojnega podjetniškega centra, ki se je potem preoblikoval v regionalno razvojno agencijo je bil mag. Balažek, zdajšnji župan občine Lendava, tako, da sem jaz drugi direktor te inštitucije. Res je, da jo vodim že četrto leto in seveda res je, da razmišljam o tem, da so velikokrat spremembe potrebne. Sem pristaš tega, da so spremembe potrebne, da so edino sprememba stalnica našega življenja in lahko javno priznam, da sem konec tretjega mandata razmišljal o tem, da bi vodenje inštitucije predal svojemu nasledniku. Vendar moram rečti, da ta aktualna dogajanja v lanskem letu, okrog izvajanja zakona, smo s sodelavci skupaj ocenili, da je verjetno za inštitucijo najbolje, da še v danih razmerah enkrat kandidiram in to sem naredil čeprav je bilo zanimanje za prijavo na razpis precejšnje. Sem pa kljub vsemu s svojo kandidaturo uspel prepričati vse člane nadzornega sveta in prvič v tem mandatu bil na tajnem glasovanju soglasno izbran še za en mandat.
  8. Če bo vse teklo po načrtih se lahko pričakuje sprememba pri vodenju regionalne razvojne agencije, čeprav sem prepričan, da se delovaje inštitucije za ideje ne bo bistveno spremenila, ker sam ves čas povdarjam tako imenoval tretji steber poslovne politike in to so projekti s katerimi idejami k nam pridejo drugi nosilci in jih mi kot inštitucija skozi strokovno-tehnični suport pomagamo realizirati v drugem imenu in za drug račun.
  9.  
  10. Kako odgovarjate na očitek, da so se v izvajanju projektov in projektnih aktivnosti vpela predvsem privatna podjetja, ki so blizu zaposlenih, predvsem uprave RRA Mura?
  11.  
  12. Ta očitek ne drži in ga kategorično zavračam. Zdaj sicer ne vem točno, kaj uporabnik ima v mislih, a moram rečt, da sem se kategorično odzval na članek v Delu, ki je gvoril o rokomalhalstvu pri izvajanju pomurskega zakona in so me povezovali, češ, da sem solastnik podjetja Varstroj in da je zaradi tega na pomurskem razpisu dobil nepovratna sredstva. Iz dokumentacije se jasno vidi, da sem jaz do manjšega lastniškega deleža prišel skozi prenovo podjetja, ki sem ga v življenjepisu na vaši spletni strani navedel kot enega svojih pomembnih obdobij svoje kariere. In sem ga že zdavnaj prodal, ko sva z ženo obnavljala hišo. In kar se tega tiče, bi res želel, kakršen koli namig, ker mogoče česa ne vem, da z mano, kot direktorjem RRA Mura ni povezan noben projekt ali uprava. Res pa je, da v nekaterih projektih, bodisi kot izvajalci ali partnerji nastopajo kateri od podjetij ali javnih zavodov, v kateri je mogoče zaposlen kdo od sorodnikov, ožjih mojih ali sicer od sodelavcev. Vendar zagotavljam, da tam, kjer je javna inštitucija, javni zavod je bila verjetno izbrana po postopku javnega naročanja v skladu z javno zakonodajo v tej državi. Če pa je pri številnih projektih, ki jih izvajamo, kje kakšno partnersko podjetje spet povezano s katerim od mojih sodelavcev pa je to podjetje v parterstvo prišlo s soglasjem z vseh drugih partnerjev na projektu. Vse kar temelji na sumničenjih kategorično zavračam. Z veseljem pa seveda vsega ne morem vedeti, če pozna vaš uporabnik kakršenkoli podatek, da se dogaja nekaj netransparentnega, bog ne daj celo nezakonitega, bo pa hvaležen za informacijo in zagotvaljam, da bom s svojimi pristojnostmi korektno ukrepal.
  13.  
  14. Vseeno, se vam ne zdi, da je bilo okrog zakona o Pomurju preveč megle in bi vse skupaj lahko izpeljali bolj elegantno?
  15.  
  16. Glejte, jaz dopuščam to možnost, predvsem zaradi tega, ker sem sam ves čas opozarjal na preveliko personalizacijo izvajanja tega zakona, da se bolj pa zdaj jaz megleno izrazim. Sem pa sam tudi nagovarjal marsikateri na pogled kliantelistični potezi izvajanju zakona, predvsem pri prvih razpisih, vendar ne želim zmanjševati svoje soodgovrnosti pri vsej zadevi, vendar moram rečti, da sem sem bil naknadno s strani takratnega ministra Žekša imenoval v komisijo, ki je predvsem preverjela delovanje teh dveh zloglasnih, bi rekel svetovalnih pogodb podjetja Pristop in podjetja Oikos in seveda tam sem zgroženo ugotavljal, da je en del koncepta zakona temeljil na subjektivni oceni, da zanič dela RRA in druge razvoje inštitucije v regiji in, da je seveda vse te potrebno primerno poučiti kako bi morale delati, da bi se Pomurju godilo bolje. Zdaj seveda to obdobje se je dogajalo 2011 in mislim, da bo to leto najslabšega izvajanja zakona. Mi smo se nedavno z novim direktrojem direktorata za regionalni razvoj, ker se je tudi organizacijska struktura na nacionalni ravni spremenila, da je prišel čas, da tudi pri izvajanju pomurskega zakona bolje uveljavimo pristop od spodaj navzgor. Da se bo več poslušalo priporočila, ki jih bomo v regiji uskladili znotraj regijskega razvojnega partnerstva. In da se bo potem dodeljevanje spodbud učinkoviteje speljajo.
  17.  
  18. Kaj je po vašem mnenj rešitev bega možganov? Kaj ste naredili oz. kaj delate na tem področju?
  19.  
  20. Ja, za začetek lahko rečem, da smo pomagali pripeljati ta prvi brezplačen visokošolski program v dvorec Rakičan, ki se je obnavljal s pomočjo evropskih sredstev in projektov katere smo mi peljali. Kot domačinka verjetno poznate, kaj vse se z inštitucijo dogaja in seveda lahko na na eni strani izrazim veselje, da smo takrat naredili dober pristop, da smo ga organizacijsko razdvojili, po drugi strani pa ni nabolj dobro, ker če ne bi tudi organizacijsko razdvajali projektov, ki jih smatramo kot uspešne, bi bolj uspešno nekatere vsebine delovale. Ja, mi pričakujemo in si prizadevamo s predlogom Svetu regije kot najvišjemu organu približati odločitve tako, da bi znanje in izobraževalne programe tercialnega izobraževanja v regijo pridobili neplačljive. Že itak smo ekonomsko šibka regija in pa znanje, ki je osnovni pogoj za kakrkšenkoli nadaljni razoj je dražje dostopno za naše občanke in občane, oz. za Pomurke in Pomurce. Osebno si štejem za enega večjih uspehov, da sem bil sokrekator regijske štipendijske sheme. Ta shema je pač narejena tako, da se štipendistom zagotavlja vračanje v regijo, tudi na ta način, da se obligatorno s triparticipno pogodbo soštipenditor in štipendist dogovorita da ga je dolžan zaposliti vsaj za toliko časa, koliko časa mu država v 50% sofinancira to kadrovsko štipendijo. Tu lahko povem, da odkar deluje ta regijska štipendijska shema, da smo med nauspešnejšimi v Sloveniji in te smehe smo izplačai že več kot dva miljona štipendij. Od tega je dober miljon evropskih in nacionalnih sredstev, strukturno gledano je 85% sredstev evropskega socialnega sklada in 15 % nacionalnih sredstev. Kar nekaj desetin je delodajalcev in preko 150 je do sedaj bilo takšnih štipendistov. Kot inštitucija smo 100% ustanovitelj pomurkse izobraževalne fundacije preko katere MOMS dodeljuje zlate štipendije. Za te aktivnosti peljemo poplačila, torej na svoje stroške, predvsem pa poskušamo pomagati po svojih močeh v regiji s kreiranjem primernih delovnih mest. Mladi se namreč ne morejo vračati kar tako, vračajo se lahko, če tukaj najdejo primerno zaposlitev. Lahko vam povem, da sem prejšnji teden podpisal pogodbo ”Podjetno v svet podjetništva” kjer bomo naslednjo leto na naši agenciji zaposlili 20 višje ali visoko izobraženih mladih iskalcev zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje, za pet mesec. Najprej, dali jim bomo minimalno plačo in jim zastonj nudili potrebna znanja da poiščejo v sebi podjetniško idejo, ki bi jo realizirali skozi samozaposlitev ali realizirali skozi zaposlitev pri nekem potencialnem delodajalcu. Gre za nov projekt, ki se je prvi izvajal v okviru razvojnega centra za Zasavje, zdaj pa se je ministerstvo na osnovi tega pilotnega projekta odločilo, da projekt sofinancira v vseh 12 statističnih regijah, med drugim tudi v Pomurju. Smo pa tudi pred tem projektom delali na projektu kot so ”Mladi iskalec zaposlitve”, ”Na trgu dela” in podobni. Smo pravtako imeli uspehe, da se je od 12 diplomantov potem za 6 diplomantov nekaj delodajalcev pulilo, da so jih zaposlili. To so pač majhni konkretni koraki, ki jih naša agencija dela, so pa v okolju manj prepoznavni če se vam zgodi naenkrat izguba več kot 1000 delovnih mest. Potem seveda ta nova delovna mesta, ki skozi projekte nastajajo, težko na kratek rok odtehtajo ta nesorazmerja v Pomurju.
  21.  
  22. Ali ste tako osebno kot diktor RRA Mure zagovornik in podpornik tako grobih posegov v okolje kot so načrtovane hidroelektrane na Muri?
  23.  
  24. Ne, glejte, jaz nisem zagvornik nobenih grobih posegov na nobenem področju, še najmanj pa, da bi bil pristaš grobih posegov na za mene sveti reki. Sem vam v življenjepisu napisal, da izhajam iz Ižakovec, moj oče je bil prvi bujraš. Na reko Muro, na kateri sem se tudi naučil plavati imam en svojstven pogled. Je pa moj znameniti stvaek, da je Mure dovolj za vse! In jaz bi že vprašanje korigiral, ker gre za subtilno vprašanje, ne planira se velikih hidroelektrarn, kolikor poznam in sem bil na predstavitvi koncesionarja je predvidena zaenkrat ena, ki bi se izvedla v večji varianti kot en objekt ali pa z manjšim vplivom na okolje v obliki dveh objektov. Sam se ne opredeljujem ali je to dovolj dobro ali ne, ker se v okviru civilne iniciative na predlog Tineta Mlinariča, mojega nekdanjega sovaščana, sem se z veseljem vključil , sem se zavzemal za izkoriščanje vseh energij reke Mure in ena teh energij je zame tudi bolj ta mistična, zaradi katere lahko nad reko, po besedah našega priznanega filozofa ledbi tudi duša. Sem pa elektroinženir in se seveda zavzemam za izkoriščanje ali pretvarjanje kinetične energije reke Mure v neke druge oblike. Sem bil mladinec, ki je bil v zgodnjih 80ih letih kategorično demonstriral proti izgradnji devetih potencialnih elektrarn na reki Muri, po teh starih koncesijah, ki bi reko Muro spremenila v nek kanal z 8, 9 meterskimi padci. Zato se ni bilo za čuditi, da je RRA Mura sodelovala v projektu kot je bil Mura, seveda pa poskušamo svojo vlogo s svojimi izkušnjami in znanjem odigrati pri projektu kot je izkoriščanje hidroenergetskega potenciala reke, ki je definitivno eden od potencialnih obnovljivih virov reke. Vendar poslušam strokovnjake, tudi naše rojake, ki ocenjujejo, da bi bilo smiselno vsaj kombinirati različne obnovljive vire v Pomurju in Mura predstavlja energije s pomočjo katere bi lahko učinkovitelje izkoriščali geotermalno energijo in druge potenciale.
  25. Da strnem: zame je Mura dovolj v nekem delu njenega toka v notranji reki za pretvarjanje električne energije v najsodobnejši način, kar bi predstavljajo turistično atrakcijo Pomurja. Ko sem hodil po svetu, so me v Ameriki zaustavili na hidroelektrarni na reki Colorado, kjer vam z veseljem pokažejo vso razsežnost objekta, so se snemalni filmi in pdoobno...Vendar govorim o tem, da se s trinjam z ljudmi, ki pravijo, da Mura ne sme prazno odtečti mimo nas. Moj dedek je imel enega od mlinov in pogovarjamo se s trokovnjaki, da bi lahko pokazali v Sloveniji na reki Muri, da je možno s pomočjo mlinskega kolesa pretvarjati kinetično energijo reke Mure v električno energijo. Pa spet, da ne bo pomote, nikoli se nisem kot direktor ali osebno zavzemal za to, da bi energija postala trženski produkt naše regije. Zavzemam pa se za to, da bi Pomurje bilo energetsko vzdržno, kar pomeni, da bi zase imelo dovolj obnovljivih virov energije, s katerimi bi si zagotvaljajo trajnostni razvoj inz aradi energetske stabilnosti privabilo kakšnega od investitorjev.
  26.  
  27. Kakšno je vaše mnenje o pridobivanju zemeljskega plina v metodi frackinga v bližini Lendave?
  28.  
  29. Kot tehnično izobražen človek sem dovzeten za nove tehnologije priznam da fackinga ne poznam dovolj, prebral sem na internetu, zaradi tega ker pa Lendavi živim pa se to dogaja neposredno v moji okolici. Zdaj strokovnjaki zagotvaljajo, da se ni za bati, da voda bi zagorela ko si jo bom natočil naslednjič...Tisto česar se jaz bojim se bojim načina uporabe tehnologije pri nas, ki je polovičarska in seveda kolikor vem ali pa kolikor sem bil osupel, sem v medijih prebral, da se je postopek pri nas že uporabljal, ne da bi ljudje sploh vedeli. In se zdaj poskušam pretvarjati, da se iz tistega lahko zaključuje, da postopek v našem okolju ni škodljiv. Ja, naj se preveri vpliv te tehnologije v našem okolju, ker moram pa rečt, se neka tehnologija prilagodi določenemu okolju. Sem spet eden tistih, kitrdim, da je nesmiselno kopirati, da pa je še kako pomembno kapirati. Strokovne analize pokažejo na to, da je to primeren postop za uporabo fosilnega vira, ki je omejen za neko časovno obdobje. In da se potem tak naravni vir, ki pripada ljudem v nekem okolju, kjer s tem virom živijo, dobijo primerno poplačilo v takšni ali drugačni obliki...potem takemu početju ne nasprotujem. Kot pa praivm, bojim se, da bomo to delali na poslovenjen način, kar bi bilo pa mogoče za okolje res katastrofalno. Izpolnjeni morejo biti najprej vsi pogoji in ocena, če je to smiselno sploh v tem času, ko mi vodimo pripravo novega regionalnega razvojnega programa in smo za sodobne tehnologije, za obnovljive vire energije, za trajnostni razvoj usmerjeni vsi kot slovenska družba v brezoblično družbo, to govorimo in deklariramo na nacionalni ravni...ministerstvo pa dajejo dovoljenje za uporabo fosilnih virov v Pomurju. Takemu dvoličnemu načinu delovanja, islim, da bi morali čimprej narediti konec.
  30.  
  31. V sosednji Avstriji in drugod po svetu se vedno več govori o ekonomiji blaginje, o ekonomiji skupnega dobrega. Poznate ekonomski model, vidite možnosti za njegovo inplementacijo tudi v Sloveniji oz. v Pomurju?
  32.  
  33. Ni me sram prinznati, da ne poznam pa potem tudi vprašam strica Googla in ugotovil, da bi model kot tak naj poznalo človeštvo še preden so si ljudje izmislili svoje države. Kot tak ne more biti slab, slej ko prej ugotovimo, da neke prvinske stvari veljejo in se k njim splej ko prej vračamo. Človek, sam po sebi je samouničujoče bitje in bomo verjetno čez mnogo let spet deležni velikega poka. Stric Google pa mi potem pravi, da je to neko skupno dobro, pa upam da mojega zanimanja ne bo kdo povezoval z aktualnimi predsedniškimi volitvami z istim slogam, ali pa če tudi, da naj bi bil tretji steber med privatnim in med javnim To skupno dobro. Taka zadeva je meni osebno zelo blizu, ker se sam osebno pa tudi inštitucija ves čas zavzemamo za vzpostavljanje učinkovitih javno-zasebnih partnerstev in če je ta vez med javnim in zasebnim neko skušno dobro sem vsekakor za tak model. Ali nam bo prinesel blagino ali ne, pa ne bi sodil, ker je blaginja zelo relativna in je predsvem pri meni vezana z pričakovanji ljudi ali pa tudi z potrebami ljudi in eni smo prej zadovoljni, drugi so pozneje, večina v tem turbo kapitalizmu ne bo nikoli zadovoljna in seveda za tak model pa seveda nisem.
  34.  
  35. Na regionalni ravni, je povezovanje občin v neko skupno regijo, učinkovit način za nek preboj regije?
  36.  
  37. Absolutno. To sem omenil že prej, da eno od velikih naših slabosti vidim to neznansko razdrobljenost. In premajhno sposobnost povezovanja, saj sem bil velik pristaš spremembe zakonodaje na področju regionalnega razvoja, kjer smo prvi v Sloveniji izvolili nov najvišji regijski organ v katerem sedijo predstavniki gospodarstva, župani in predstavniki nevladnih organizacij, kot mogoče predstavniki tega skupnega dobrega. Seveda sam sem si drzil predlagati, naj bodo ti člani razpravljanja in odločanja o razvojnih perspektivah te regije enkopravni. Kot veste je zakon županom dal dvojni glas, temu sploh ne nasprotujem in želim si samo, da ta najvišji organ ne bi delal s preglasovanjem. Ker omenjate mestni svet, edini ki ga v tej regiji imamo, jaz tudi sam večkrat zaskrbljeno spremljam dogajanje na mestnem svetu še bolj zaskrbljeno pa spremljam reševanje zapletov v odnosu mestne občine do naše agencije, ne samo povezovanje. Ja, če zdaj že šepa povezovanje med samimi župani, potem seveda toliko bolj šepa ustvarjanje javno-zasbnih parterstev. Nikoli ne veš kdo vanje vstopa s figo v žepu. Imate primere ko zasebno partnertvo želi javno samo zato, da pride do javnega denarja za uresničevanje svojih interesov ali na drugi strani iz drugih razlogov izvajalci javnega dela takega parterstva iščejo zadovoljevanje nekih drugih ciljev. Poznam sistem javno-zasebnega parterstva, ker sem bil sestavni del tima, ki je poslušal znanega slovenskega ekonomista Mojmirja Mraka in seveda pravo parterstvo vedno lahko da velike sinergijske učinke. In prepričan sem, da nas to v Pomurju čaka in da to čaka tudi MOMS. Sam sem predvsem, glede na to, da država nima denarja za javno-zasebno partersto, ki je opredeljeno s kratico BOT. In tu mislim, da so se v Sloveniji pokazale anomalije na nacionalni ravni. Če gledamo gradnjo velike zgradbe, ki jo je nekdo zgradil in jo daje ministerstvo v najem...kar je zame bila edina kritična napaka je to, da ta postane še lastnik. Pravo javno-zasebno parterstvo pomeni, da javni partner nima dovolj denarja, zgradi neko infrastrukturo, vendar ne pričakuje, da mu to infrastrukturo zgradi privatni sektor za javno rabo, ampak da se privatni sektor primerno poplača, tudi s pričakovanimi in vnaprej definiram dobičkom, takrat pa seveda nastopi spet javna raba. Lep primer imamo avtoceste v Nemčiji. Sodeloval je javni sektor, vendar ko se je ta poplačal, cestnin več ni, pri nas pa se kaj dogaja....zgradimo, nikoli konec pobiranja! To seveda potem niso prava javno-zasebna parterstva.
  38.  
  39. Lahko Pomurje postane prva slovenska eko regija?
  40.  
  41. V tem trajnostnem razvoju in nagibanju k eko stvarem jaz nisem za tekmovalnost v tem smislu, da bi morala biti Pomurje prva eko regija v tej državi...zaradi tega ker so kar se tiče naravnih danosti v tej slikoviti Sloveniji okolja zelo različna. Zdaj en ožji del Gorenjske z neko planšarijo, lahko zelo hitro poztane eko, pri nas smo pa s svojim okoljem, predvsem z ravnico, ki jo imamo v regiji, največ v preteklosti relativno neodgovorno ravnali po principu žitnica Slovenije, kjer smo z intenzivnim kmetovanjem onesnažili tla. Vse kar zraste na teh tleh zzame ni eko. Sem za to, da gremo v smeri integrirane pridelave, da gremo v smeri ustvarjanja pogojev za eko gospodarjenje ali eko podjetništvo na tistih ožjih obnočjih, kiso v tem trenutku za to potrebna. Sicer bomo pa še kar veliko časa porabili za to, da okolje pripeljemo na tak nivo, da bodo v tem okolju zrasle dobrine ali pridelane, resnično deklarirane eko. Ja na dolgi rok, Pomurje to lahko postane vendar vsako okolje lahko to postane, če najprej postanejo eko prebivalci, ki v tem okolju živijo.
  42.  
  43. Kje vidite razvojno priložnost Pomurja?
  44.  
  45. Jaz razvojno priložnost vidim v danostih regije, ki jih je prinesel zakon. To so obnovljivi viri energije, živilsko pridelovalna industrija v povezavi s kmetijstvom in je to tudi turizem. Čeprav sem na intervju prišel z odbora za gospodarsrgvo, kjer ugotavljamo, da je BDP regije iz naslova turizma relativno nizem, vendar so pravgotovo danosti regije takšne, da bi predvsem doživljajski turizem našel svojo perspektivo.
  46.  
  47. Imamo v Pomurju organizcijo, ki bi uspela koordinirati turizem na taki ravni?
  48. Žal, je nimamo. Sem zelo razočaran nad tem...žal moram povedati, da smo mi kot razvojna agencija zapustili vzpostavljanje regijske organizacijske destinacije pomurski turistični zvezi. Država je namenila, da ne bomo samo, nisem pristaš kazanja na Ljubljano, ampaka bolj opozarjam na napake doma...mi smo imeli na ministerstvu za 230.000 evrov podpisano pogodbo pomurske turistične zveze, da bi z vzpostavljanjem pomurske destinacijske organizacije država sofinancirala, če bi se doma dovolj primerno organizirali. Žal se nismo in je ta projekt padel v vodo. Mi smo potem želeli v okviru četrtega inštumenta pomurksega zakona, kjer se je govorilo o promociji regije, potem vzpostaviti eno tako primerno organizacijsko strukturo za hitrejši razvoj turizma v regiji. Pa nam tudi tukaj ni uspelo. Je pa ostalo. In jaz sem pristaš, da se koristi to, kar je enkrat že bilo plačano. In v okviru pomurksega zakona je Pristopu bila plačana rešitev za promoviranje regije s sloganom ”rejdno dobro”. Nenazadnje je naš rojak Bagola avtor slogana in sam trdim, da če bi ga znali poosebiti prebivalci Pomurja, bi pomembno zvenelo, da vse kar prihaja iz Pomurja je redno dobro. In se ne strinjam s tistimi ki pravijo, da bi bilo to dobro samo za turizem. Veste, na keterem koli izdelku če piše, da je rejdno dober, ker prihaja iz Pomurja, bi vsak vsaj pomislil. Pa še zelo dober prevod mi je v smislu ”very good”. To da si very good že vrabci čivkajo če je res ali ne, to da pa v Pomurju imamo zaradi svoje etničnosti, kreativnosti, vse dispozicije, biti rejdno dobri, bi to lahko postali. Oz. sem jaz prepričan, da bodo zanamci to prav gotovo postali.
  49.  
  50. Glede na gospodarsko situacijo v regiji kjer ponekod še ni osnovne infrastrukture, ali menite da ste kot regionalna razvojna agencija opravili svoje delo dobro?
  51.  
  52. Ja, mogoče najprej samo za tiste, ki še za slogan niste slišali...ja, za slogan še niste slišali zaradi tega, ker je prišlo tudi na inštrumentu štiri kot sami veste do prekinitve pogodbe med ministerstvom in izvajalcem, ampak kolikor mi je znano je bil podpisan sporazum o prekinitvi izvajanja in vsi razviti izdelki bodo zdaj postali last ministerstva v tem smislu javna last. V začetku naslednjega leta, če se bo regija poistevetila s takim sloganom, če ne bomo pa probali iskati novega. Tega imamo na razpolago in imamo intelektualno lastnino nad njim, tudi zaščiteno.
  53.  
  54. Kar se infrastrukture tiče, seveda se popolnoma ne morem strinjati, ker je analiza regijskega programa za to finančno perspektivo pokazala, da smo sredstva o katerih smo odločali doma vrgli v infrastrukturo. Da ilustriram s primerom: industrijskih in obrtnih con imamo preveč, vendar na njih, na marsikateri raste trava. In ugotavljamo, da ko pride v regijo investitor, ki bi res potreboval prostor za izvedbo svoje investicije, takega skupnega prostora nimamo. Ogromno smo vrgli v cestno infrastrukturo, okoljsko, razen v nekaterih projektih, ker smo tukaj nekatere projekte ponesrečeno izvajali. Smo zgradili čistilne naprave, ne da bi se nanje priključila gospodinjstva. Domnevam, da ima uporabnik v mislih predolgo izvajanje projekta s pitno vodo...če je to, se seveda to vleče kot jara kača. Gre za pomemben projekt, ki je imel dober nastavek, se je spolitiziral in se je njegovo izvajanje premaknilo v nedogeld, ker se je začelo ogromno denarja trošiti za raziskeave. In pa seveda zaradi politizacije se je pri pripravi dokumentacije veliko taktiziralo tudi doma. Najprej smo govorili da bo to enoten regijski projekt, da bo investitor država, potem smo pristali na to, da se je investitorstvo preneslo na občine, potem smo seveda pristali na to da se je to razdelilo na 3 podsisteme....Berem zdaj po medijih, pa tudi sicer kot agencija spremljamo, na prleški strani se bo začelo graditi, bo šel ven razpis, za izbiro izvajalca. Jaz pričakujem, da se bo čimprej pripravilo za izvedbo sistem, ki bo z vodo oskrbel Goričko, ker smo le na regionalni ravni vedno poudarjali, da je pomembno ljudem vodo zagotoviti, ker je to tudi naloga države in da se bo na drugih podsistemih različno taktiziranje nehalo in da se bo govorilo spet za skupno opravljanje. Jaz se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da skupna lastnina ni dobra...kaj pa je delniška družba kot supna lastnina delničarjev? Vendar upravljanje s skupno lastnino more biti temu primeru in organizirano in če se bo to uspešno delo, potem skupna lastnina ne more biti problem.
  55.  
  56. Kako boste po vašem mnenje izboljšali negativno podobo RRA?
  57.  
  58. Jaz moram rečti da, sam negativne pdobe nimam, da sem že prej dal vedeti da me toliko ne skrbi podoba RRA pri tistih ki podobo slikajo brez argumentov ali brez preverjenih informacij na osnovi katerih si ustvarjajo take sodbe. Sam ugotvaljam da smo pa v Pomurju in tudi sicer v Sloveniji naklonjeni k temu, da hitro zaključimo, pa si ustvarimo neko podobo, ne da bi se prepričali ali je ta podoba v redu ali ne. Verjetno je to povezano tudi z nizko samopodobo Pomurk in Pomurcev kot takih. Sam pač s tem problemov nimam, imam relativno primerno samopodobo, relativno primerno ocenjujem vlogo RRA v regiji, nismo pa čarobna palčka in nismo rešitev za vse probleme v regiji. Podstavimo tudi hrbet in svojo odgovornost v primerih kjer se nam ta pritiče. Ja, jaz mislim da to negativno podobo v javnosti RRA spremenili z večjo skomuniciranostjo z okoljem. Mogoče je moja napaka, da nisem medijski človek, da nisem pristaš pranja umazanega perila v javni pralnici, ampak da je marskiaj se je trbe doma dogovoriti, priti do zaključka skozi napornejši dialog, vendar da se nekaj dogovorimo, moramo k temu cilju vsi skupaj stremeti. Moram rečti, na području RRA, ne samo naše, je bilo veliko sistemskih zagat, spemembe zakona, ki so bile deležne usklajevanja skozi politične strukture, kjer so se neke stavri pokazale za neznosne.
  59. Jaz sem pač ponosen na to, da smo edina RRA z tem tripartipnim lastništvom, 39% država, slaba tretjia občine, dobra tretjina pomursko gospodarstvo... z dokapitalizacijo iz realnega sektorja, torej iz podjetij smo si kupili lastniške prostore v katerih zdaj sediva in sem rajši pristaš napornega usklajevanja pa potem hitre in učinkovite realizacije. To pomeni, da se najprej poskušamo upreti nekemu državnemu etatizmu v regiji, da poskušamo interes kapitala in družbene odgovornosti uskladiti in potem, ko smo v demokratični večini prepričani da je cilj za katerega smo se odločili, pravilen, naredimo tudi vse po svojih močeh, da takšen cilj dosežemo. In upam, da bo tudi programiranje za novo finančno perspektivo pokazalo, da so nekateri projekti, ki jih je inicirala naša RRA primerno rezultirali v realanem prostoru.
  60.  
  61. Projekt z velikom potencialom drugačnega turizma od množičnega se mi zdi projekt kolesarskih stez pri Muri, ki ga je vodila ali ga vodi RRA Mura. Kako ga vi ocenjujete, oz. na kak odziv ste naleteli?
  62.  
  63. Ponosen sem na projekt ki ga peljejo sodelavci, mislim, da je v projekt vključenih bilo 15 lokalnih skupnosti, v tistem delu projekta kjer smo z evropskimi sredstvi iz prekomejnega vira Slovenija, hrvaška, pridobili 85% financiranje priprave dokumentacije za izgradnjo kolesarske poti, kot neke hrbtenične kolesarske poti, ki se iz Avstrije preko Slovenije nadaljuje na Hrvaško. Na to hrbtenico ob Muri se vežejo kolesarske pentlje, bodisi ob Muri, bodisi Prekmurju. Nekaj več težav in nekaj usipa pa smo imeli, ko smo predlagali da se prjektni partenerji zmenijo za sofinanciranje iz svojega vira. Ne govori iz proračunaskega, ampak iz vira namenjenega razvoju regij, ki se ga dodeluje s sklepom razvojnega sveta regije, ki ga v tem trenutku oz. so ga predstavljali župani. Tukaj samo se samo 3 ali 4 občine odločile, da bodo zdaj na osnovi dokumentacije, ki smo jo pripravili preko mejnega, v katerem je bila naša agencija vodilni partner, da bodo posamezne dele izgradnje te kolesarske steze tudi dejansko investirali. To je eden takoimenovanihintraregijskih projektov v izvedbenem načrtu aktualnega regionalnega razvojnega programa. Torej, ja, za dobre projekte je vedno tudi velik interes, ta pa uplahne, ko moramo primakniti tudi svoj del sredstev.
  64.  
  65. Kaj je po vašem mnenju največji uspeh vaše agencije?
  66.  
  67. Veste nikoli nisem rangiral uspehov, ker so relativni. Za nekoga je nekaj marginalno, za drugega je to lahko zelo velik uspeh. Če pa že moram našteti nekaj takih projektov: projekt vzpostavitve prvega mrežnega inkubatorja v Sloveniji katerega mrežo res predstavlja infrastruktura v Ljutomeru, v odrancih in Murski Soboti, s poudarkom, da je šlo za 5 miljonski projekt, v katerem se je izgradila infrastruktura na Plese 2, ki je v lasti MOMS in je prispevek občine bil samo v parceli. Vsa zgradba se je potem sfinancirala z evropskimi sredstvi. Mogoče mi je ta projekt blizu, ker smo imeli srečo roko tdi pri vzpostavi tema in se je razvil iz tega inkubatorja že pomurski tehnološki park, sodi med nauspešnejše med tovrstnimi tehnološkimi parki v državi. O tem govorim mogoče zato, ker smo ravno prejšnji teden podpisali z ministerstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi izhodno strategija za 300.000evrov sredstev, ki smo jo pred 10 leti namenili za dajanje poroštev podjetnikom, ki se vključijo v inkubator inker se ta shema s koncem leta izteka jo je bilo potrebno oceniti. Ocenili so jo kot uspešno delujočo in ta sredstva pustili v Pomurju naprej, za razvoje podjetništva. Mogoče bi omenil še en projekt, ki pa se je potem sprivatiziral: govorimo o rastlinjaku v Moravskih Toplicah, ki je prinesen v to državo tehnologijo hidroponike skupaj z nizozemskimi partnerji, ki bi naj služil temu, da bi se geotermalna energija v sodelovanju s kmetijstvom odrazila kot neka razvoja prednost v tej regiji. Ta rastlinjak v velikosti enega hektarja še zdaj stoji, v njem se goji paradižnik in mislim, da je to takrta bila vzpodbuda, neka klica, ki je zdaj bi rekel drevo postala z Paradajzom d.o.o in drugimi tpovrstnimi stvarmi. Iz preteklosti lahko izpostavim še projekt izboljšanja inovativnosti v Pomurju, kjer smo si v času pridobili izkušnje iz inštituta v Nemčiji in se takrat zgledali po eni najbolj razvitih regij v Nemčiji. Pa mogoče bi še laho našteval...
  68. Tisto kar je pa zame največji uspeh, pa je to, da je inštitucija ves čas rasla in sem prepričan, da bodo sodelavci poskrbeli za to, da bo RRA Mura ostala subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni. Seveda z vsemi potrebnimi prilagoditvami in spremembami, takšnimi ali drugačnimi.
  69.  
  70. Katero panogo bi izbrali če bi se podali v podjetništvo v Pomurju?
  71.  
  72. Iz mojega življenjepisa ste lahko razbrali, da sem jaz bil v podjetništvu, da sicer sem po diplomi z odliko na fakulteti za elektrotehniko, se najprej zaposlil kot učitelj, vendar to zaradi tega, ker so takrat podjetja v Pomurju bila nekako zaprta in sem kot univerzitetni diplomirani inženir izzsilil dogovor med takratnim ravnateljem, kot mojim delodajalcem in direktorjem delovne organizacije varstva, da sem šel delat v razvoj, kot inženir. In od tam prerastel v direktorja skozi štab za prenovo podjetja, kjer smo polovico zaposlenih zaposlili v novem podjetju, ki smo ga poimenovali Marketing in servis varilne opreme. Polastinili smo ga z 51% lastništva zaposletnih in se takrat dogovorili z ministrico za delo, da so se ti družbena dokapitalizacija konvertirala v osebne lastniške deleže.
  73. Torej, podjetništvo in realni sektor poznam, zato mogoče mi to pomaga voditi regionalno razvojno agencijo, ne kot državni aparat, ampak kot nekdo ki pozna zelo dobro tegobe realnega sektorja. Tudi motivacija sodelavcev, da je šleper izdelkov za ponedeljek naložen, pa je treba pač priti čez vikend delat, ne da bi to bile uradne ure ali z zakonom predpisane da je v soboto tudi uradna ura....Da je pa zelo odvisno od tega, če bi se sam podajal v podjetništvo, bi verjetno izbral storitveno dejavnost, ker trdim, da je med obrtjo in podjetništvom razlika in, da za dobro obrt rabiš, ali pa dober uspeh, nekaj tradicije. Vidi se, da je marsikatero podjetje v regiji tudi veliko iz obrti nastalo, npr. veliki industrijski gigant Mura. Nastala iz navadnega šiviljstva. Kar se pa sam branže tiče, pa se prav govoto ne bi opredeljeval, ker po bitki je lahko vsak general. Vendar pa v sebi čutim, da bi izbral nekaj z relativno visoko dodano vrednostjo in predvsem je odvisno od ideje, ki bi jo zaznal kot tržno. Naj povem samo svoj drobec iz mladosti: Že v socialističnih časih, sem se v Pomurju zahteval kot gimnazijec za to, da bi dobili sodobne investicije v regijo in takrat pred mnogimi leti je Iskra načrtovala tovarno malih pripomočkov, aparatov, tukaj kjer zdaj stoji SOIC 1. In nikoli ne bom pozabil izkušnje, ko je vršilec dolžnosti direktorja, nas študente naložil v avtobus in nas peljal v Kranj, kot potencialne ekonomiste, pravnike, inženirje....in kot potencialni človeški vir, človeški kapital za to novo tovarno, ki nikoli ni nastala. Tam so potem malo čudno pogledali in rekli, mislim da so se kar prestrašili možganskega trusta v avtobusu in nas na kratko odpravili. Sem po eni strani pravzaprav vesel, da do tega ni prišlo. Potem sem kot štipendist v pomurksem Vestniku dal izjavo, da bom družboslovec, da si bom z jezikom služil kruh, pa sem formalno kot vidite končal med inženirji. Čudna so pota gospodova in človek verjetno...nastajanje idej se lahko nauči generirati, ampak take, ko se ti res posije bi pa nekaj v življenju delal, so redke. Predvsem tudi zato, ker sem zadovoljen z delom, ki ga opravljamin trdim in želim vsem, naj se lotijo dela, ki ga bodo z veseljem opravljali, ker ga bodo pripravljeni zadovoljivo opravljati tudi v času krize. Če pa že v konjukturi delate zlovoljno, vas bo kriza potolkla.
RAW Paste Data