Glavni ljudje zadnjih škandalov in afer

Prejšnji ponedeljek smo razkrili prvega izmed spornih prejemnikov denarja na 83-milijonskem razpisu za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij. Zaradi razpisa je odstopil direktor javne agencije SPIRIT Rok Capl.

Kako je sploh prišlo do tega? Ko smo na hitro pogledali javno dostopne podatke dveh večjih prejemnikov, VonPharme in Vitala QI, je bilo težko ne videti nekaterih stvari, zaradi katerih zazvonijo alarmi, da morda pa ni vse tako, kot izhaja iz papirjev. Obe podjetji je ustanovil Tadej Von Horvath, podjetji danes uradno nista povezani, je pa razvidno, da je bil Vital QI do mesec dni pred objavo razpisa v lasti Von Horvatha, potem je podjetje prešlo na domnevno njegovega svaka. Pri razpisu ni vseeno, ali so podjetja povezana ali ne, povezana podjetja lahko dobijo največ 10 milijonov evrov, tema dvema podjetjema pa je uspelo pridobiti 19,7 milijona evrov.

Kako to, da se nikomur na agenciji SPIRIT ni zdelo prav nič čudno?

A Von Horvath ni edini sporni prejemnik sredstev, v minulih dneh smo jih razkrili še nekaj.
Nič zaposlenih, sedem milijonov evrov subvencije

Podjetje Novast leta 2023 ni imelo zaposlenih, ustvarilo je 108 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje in 72 tisoč evrov dobička ter imelo dobrih 600 tisoč evrov sredstev in 584 tisoč evrov kapitala. Da ima prijavitelj zaposlene, sicer ni bil pogoj za prijavo na razpis.

Podjetje, ki ima kot glavno dejavnost navedeno »pridobivanje sekundarnih surovin«, je bilo ustanovljeno decembra 2022 – takrat sicer pod drugim imenom in s povsem drugo dejavnostjo. Na razpisu so bili uspešni s projektom Krožno gospodarstvo – predelava polimerov, odobrenih so dobili 7.198.000 evrov subvencije.

Direktor in ustanovitelj je Janko Popovič, ki je 25,03-odstotni lastnik družbe.
Češkova nečakinja dobila denar za inovativna ležišča

Med podjetji, ki so dobila odobrene 1,3 milijona evrov subvencije v okviru razpisa za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij, je zagorska družba Bona J s projektom Inteligentna personalizacija ležišč.

Bona J, ki se tudi danes ukvarja s prevozništvom in logistiko, kot registrirana dejavnost pa je navedeno tudi drugo podjetniško in poslovno svetovanje, je v lasti Zoje Katarine Hlebec. To je nečakinja Sandija Češka, hči njegove sestre Nataše Češko, ki je bila s partnerjem Bojanom Hlebcem lastnica Bone J do sredine leta 2023. Nato sta podjetje prepisala na hčer Zojo.

»Bona J bo personalizirana ležišča izdelovala po moji tehnologiji, to bo odkupila,« je o tem, ali mu bo podjetje nečakinje, ki je na evropskem razpisu dobilo 1,3 milijona evrov za vzpostavitev proizvodnje ležišč, hodilo v zelje, povedal Sandi Češko.
Subvencije so vedno tveganje

Subvencije gospodarstvu so v pristojnosti ministra za gospodarstvo Matjaža Hana. Han je na novinarski konferenci, na kateri je sporočil, da je sprejel odstop direktorja agencije SPIRIT Capla, povedal, da ga je vedno strah, »kaj bo padlo ven pri razpisih«. Hana seveda razumemo. Subvencije so vedno tveganje, da nekdo do davkoplačevalskega denarja pride neupravičeno, kar se je v Sloveniji, pa tudi v drugih državah, pokazalo že velikokrat. Subvencije tudi vedno izkrivljajo konkurenco – kdor dobi subvencijo, ima prednost pred svojim konkurentom. »Subvencije so potuha, ki jo ljubi vsa Slovenija in s tem tudi vsi politiki, saj z njimi držijo vse v šahu,« je v komentarju z naslovom Smrt subvencijam, naj živi razbremenitev plač! zapisal Peter Frankl.

Han se je tudi zahvalil novinarjem za razkrite morebitne nepravilnosti. Zahvala ne bi bila potrebna, če bi bili na SPIRIT bolj pozorni.
Državni svetnik neplačnik in davčni dolžnik

Konec prejšnjega leta smo pisali o poslovanju invalidskega podjetja državnega svetnika Matjaža Štolfe. Nad podjetjem Nano Plus je bil konec oktobra lani začet stečajni postopek, predlog za stečaj je vložila nekdanja zaposlena, ki ji podjetje dolguje več plač. Stečajni upravitelj Jernej Goričar je poročal o več domnevnih nepravilnostih pri poslovanju podjetja, pisal je o »sumljivih transakcijah« in »sumu izčrpavanja«.

Podjetje je namreč v zadnjem letu pred stečajem posojalo večje količine denarja pravnim in fizičnim osebam, večinoma v tujino, je ugotovil upravitelj. Tudi podjetjem, ki jih je vodil Štolfa.

Izkazalo se je, da podjetje Nano Plus večji znesek dolguje tudi Fursu – na seznamu davčnih neplačnikov se je znašlo med dolžniki, ki državi dolgujejo med 100 in 300 tisoč evrov. Razlog: neplačilo davkov in prispevkov za zaposlene.

V začetku januarja se je kljub vsem dolgovom podjetja Nano Plus zgodil preobrat. Višji sodniki so stečaj podjetja Nano Plus razveljavili in zadevo vrnili v nov postopek. Razlog: zaposlena, ki je vložila predlog za stečaj, pred vložitvijo predloga ni dobila soglasja vlade, da podjetje lahko gre v stečaj. Tako namreč v primeru invalidskih podjetij določa stečajni zakon ZFPPIPP.

Z odločitvijo višjega sodišča je pooblastila za vodenje podjetja znova dobil Štolfa, nekdanji zaposleni pa bodo po naših neuradnih informacijah zagotovo zaprosili vlado za soglasje k stečaju. Končni epilog še čakamo.