Sandi horva tle po pozdravolini u studio vale 202.
Dobarani le pozdravo.
Obasva prikmurca leko bi se pogučavale.
Istina, pasa neva.
Kod svoj vaj na bovazam mikrofonom, obasva nam rečno vinerja, ja ona RTV le pogovrila Slovenskov.
Stepa kod jak dobili u čitek, typa gučiška cigani gučio.
Kako ste se optem počutilim, kako govorijo romni če svože pri tem.
Je potem dobila imeti u tviziskao daje, kako govorih?
Zelo zanimivaj izpeljanka do same tviziskao daje, ampak ne...
Trebe pač povedati, da se smoh dobi u ta učitek da gučin, kak cigani gučio, osredni šoli.
Da se je takrat moja gorensčina, kerasmo se nedogoprediti stim preselili iz gorenske u romskonasili na gorečkam,
se moja gorensčina začela mesati sprek morščino.
Ampak je jas takrat nisam vedo da Romio prikmurio, govorio nekoliko drugačn idealektoziroma na reče prikmorščine,
in da prikmorci lahko ločijo ta dialektoziroma to na reče,
ta prikmorščina je bolj spel na bolj vlečajimo naše zloga, še posjebe če živišna goričko mi pravimo.
In sam dobi u ta učiteko sredni šoli da gučin, kak cigani, nisam da jansko takrat sam,
biho bdo biho ko sam želo skriti v sekari Romskega na meni,
biho sam zeloho veležen, da sam svet leše potiz, da me izgletni izdajom,
me je počitno takrat govorica zelo hitro izdala.
I sam se da jansko takrat še bolj za porovase, nisam znikomerniti deli u kaj se dogaja domakar,
nisab lahko lahko koliščine, da nisam nikoli reko sredni šoli razan, ne nisam šoljki,
da živimo Romskam na selju, da sam tudi Romker,
jes sam se takrat počutu zelo sramotnega zeloho meblosram.
Želevo sam, prekriti v sekari, bylo takrat Romskega,
ziroma, če sam čisto iskren ciganskega, kada takrat sam šera zmišljav od ciganih,
na najabol stereotypan možan na čin.
I neblos za lozanim i vodame tudi ta izkušnja spomila na to,
da koliko stereotypan predstod kod doromo sam žesame me v klub temu,
da menih če nikoli niju tjem učil.
I na kojima što krizo identitetel najsneških letih, kovrimo ko žemas še tako je tako,
preveč težav sam saba, kdo, sim, kaj, sim, kjebošu svetu.
Nibloro ono enostavna i skušnja, ampak ja sam hvaližant od izato izkušnja,
ker sam se veliko na učil tudi istega.
Prelonica je bila ostabili stari 13 let,
vaši starši sa van dotakrat prikrivali da imate u sebi Romskog kri, zakaj.
Ias nebi rekod, da stap prikrivala in ostavno nista pač tega delila z mano in sestro,
ker se ima nisdelo pomemno, ker niko lini stva načortovala,
da se bomo prselili na zaionino domačov kolje.
Šele potem poznije sam izvedod da je bilu da jasko razlog za to,
da nebi mela sestro težav ošoli, da nebi blav žirto kakšnja ga šikaniranjali z badani,
heca ne strni sovarsnikov,
ker stav vedele, kaj pomeni biti u družbjerov,
tudi žita kratne.
I na nastavna se ima nisdelo pomemno da nama to povesta,
menu sebno ježav ošom ostega stališča da nista povedala,
da me nista učila Romskoga izika, že hodotrošto u sajočak je bil Rom,
tako da sam sega mogo nočiti poznaje ožuljani,
kar je pakar veliki zivbyu.
Kak je zik pa je to?
Lako nikaj povestri v radičino Romskom izikvo?
Seveda, lakod i,
mora onov, hej, u Sandih Horvat,
šukartom engresinov.
Je podobanka, sam je ješčni, ima na primir dvojina?
Ne, dvojina Romščena nima, ima osom sklonov,
je pa zanimivo, da koliko da je anskože Slovenščena infiltrira na v samromski jezik,
to se vidi pred osam na dolenskem,
ker Romina dolenskem niti, napoznajo već številu Romščeni,
samo do 5 ziroma do 4,
ino oni šte je o Geegduj Trinštar,
pečej se da mošan 90.
Mi recimo prekmuri o mamoša vvedno osašti vila o Romščeni,
je pa izdemamo karnika beset tudi mažarskih varomščeni,
kari je mislno ziroma razumlivo,
ker sa se Romi na moče prekmuri je preselilirano i zobmoča mažarske.
Tako da je ma mo tudi nekaj žem mažarskih beset v Romščeni,
recimo Latornja, lesta on je.
Ka ko ste se tore počup tili,
ko ste byli stari 13 let,
ko ste izvedili da ste unarakova ih cigo,
tako Romom slapšan je pravil prekmuri,
kamer ste se pa tem preselilir,
samiste do takarad, kot sami pravita namreč do dobra,
ponotranjili pred sotkinjistere,
ti pe do Romovki vlada od družbi.
I obisto je blatoj na tako je zvedno recimo mini bomba,
ka ko smo se se reči preselilir,
od naselje sredi goričkega,
sam zacel slišat nek jezik iga, nisam poznavo.
I dobe sejednostom slišao nekaj kad ne teto,
eno od teto, kega vrila zocetamo neke mu zikov,
kim je bio tudi, je se me uprašo,
o kater je mu zikov, pa to govorišne.
I rekla, pa mislim ocigani,
dobe sejedno je tako rekla, stobesedo,
tako da sam byli zlo najprešo kiran,
a tem som zacel razmišla to tem gdo socigani,
spokni sam razmišlao oromih,
kaj nekoljini sam slišao besjedne Rom.
Da so to ljudi, kaj kaj kaj kaj ležajo,
kaj ne hodijo šolo, kaj nisam za posleni,
kaj nične dosježaju,
ni sam sez, da je ansko zacel,
z tem primjeriat, in sam vido,
da to nisam je zgdopo,
po tem sam jez,
čaj je stonisam kar pač tistiro tipi pravi
za to etnicčno skupno zda smo.
En dokljorni sam zacel, da je ansko raziskovat,
kaj pomini slobiti Rom,
kaj odkot prihajamo,
kaj zanaznačilno,
da je momo svojo kulturo,
svojo zgodu vino, svojo običaje.
En da je ansko zada radi ne poznavanja,
lasne kulturne identiteti,
in zgodu vini,
tudi je zika,
jer razomlijo,
da snochni sam mogao razmišlati drugače,
kot odciganih,
in to je ansko se tudi dane zvidi
še vedno privečinje Romov,
še bolj pa privečinjskam,
privevalstvo,
da še vedno razmišljana
najbolj stero tipa na činkog vrimo v Romih.
U tem kontekstvo,
i razomlijo,
sovraštvo,
do samih sebe.
Ja,
zatokar,
tudi je skoj mom kašne,
da ljice in te pradavanja
za odrasle Romiki,
s oključanam orda,
o kakšne programe,
o snone šole za odrasle,
še posibene ugo schoda Slovenije,
tudi sami Romi ne poznajo
skoredani česar,
niti tega dejstva,
da je potereno dejstvo,
da Romiji izhajamo izindje,
nevedo.
To reko kona,
nepotem ne Romi,
sprejemajo Romi,
če oni sami nevedo,
njičo Romih,
in im tudi Romi namorionic povedati o Romih.
Im potem se danesko
vstasovražne govorin,
diskriminacija,
najbolj opazita
na spleto na družbenih omrežih,
ker potem na mesto,
da bi Romila,
ko argumentirali,
pojasnili,
kakšan ko ljučitek,
ne Romo,
svojem imbe se,
da mi nekako samoše prilivajo
oljena, ogena,
to samo,
to tem samo šestopniu,
je za to je res,
ozaveščanje informacija
stak ljučna,
da tudi se lahko spopadamo
ozpešnost,
tema dvema fenomenama,
oslavinji.
Pravite,
da u odroštvu,
spoknista poznali
besrejbe Rom,
ampak,
cigan,
res,
u savražnom govoru
mersik da islišom argument,
se on nisami se,
bi pravijo, cigani.
Kako je stov,
nočnica,
cigan,
Rom?
Prve,
je zalo nega tuvno komutira.
Ja, ja, saveda.
Še oslavari slavari slavari
slavari slavari slavari
slavari slavari slavari
knižna ga izzika,
je naveden primerne.
Obisto, ja,
je,
pač spoštuje,
tiste po sameznike,
ki želi obiti iminovani cigani,
je,
bom, vedno,
poravlju besrejdo Rom,
ischajem tudi istega,
ker besrejde cigan,
ne poznamo o Romščini,
Romi sami seberajčemo,
da smo Romi,
o Romščini besrejdo Rom,
po meni človek,
ktoraj smo ljudje.
Zgodovinsko gljedono,
po beseda cigand jansko izvira
istare gorsčine,
ker ko se se začili Romi
na selevati po Europie,
blagorčije,
od prvi držav kirso se naselili.
In sod jansko,
da lovali,
kot nek ne dostopan nek do takliu narod.
In stara gorska,
beseda aciganos,
po meni nek do taklivi,
o tudi Roman ferjela inška,
nek do taklivi,
ne Romano Romih,
raveno iste beseda aciganos,
cigani.
I apazanimivo,
da tekom let novinarskega delas,
prepatovovog karprtešan del je
uropetudi uz klopu našega nevladnika dela
akademiskega kluba,
in ne bilo zelo za nimivo,
ricimo o spoznavane Romona irskam.
Kar tam pa djansko,
majo o radno sprejete,
tri manši neznotre Romške skupnosti,
da sa Romi,
da sa treveljari,
uz iramo popotniki,
in gypsis,
uz iramo cigani.
Meni taker,
da ne malo zakaj pač ta delitav,
in sami proprosto razlužili,
da Romi, oni smatra,
ko Romi ki so se preselili
istelinjska dele Europena irsko,
treveljari uz iramo popotniki,
uz iramo prepadniki,
potovi oček skopimso,
autohtoni Romiki živijo na irskam,
gypsis so pa Romi ki so se izveli,
kebretani preselili na irsko.
Tako da tam je
u sako nevnam diskurzov
pohrablenta termin,
ampak generalno gljedano,
da smo politično korekni
obstaja samo ena beseda Romi,
namoramo pa mimo tega,
da imamo ove Europin,
tu di u Sloveniji,
sinte, kertudi u zakonovromski
skupnosti, smo vejedno menjeni,
kot dvojca Romi in sinte.
Sinte pa so tu di prepadniki.
Romski skupnosti,
gljedo sa pač želili in,
da s ih pač poslámnično pohomenoje
kot skupina sinta.
Ne do taklivi,
da izdrav svičinama poznamno iz indije
skupinom velikovskopinu
ljudi ki izven kastniga sistema.
Ne niti u najviši, niti u najnižen
kastnjempak izven sistema.
Arje se spet smo pre indije,
to respetta izvaro Romo i zindije,
kar se meni recimo dandane
sdji fastinantno,
kako so podeljskop potrdili izvaro Romo,
da smo iz indije na podlagiji jezika.
Ker se dane sobstaja Nik Narod
u raja stanu v indiji,
ki guvori enega odnareči
uz iromazalo podobnimo na rečo Romska
kaj zika kigago guvorimova Europi.
Tudi uz Sloveniji, tako da djansko predleti
so trije naši člani se odpraveli
v indijo, kte izkupnosti in so zromščino,
ki jo guvorimo prek murio,
lahko pogovarjali s temi
pripadniki ki živijo raja stanu,
kar je res meni vsebno zelo fastinantno.
Romska kultura pohosto je opavizujemo
spljizom, glasbo, mogočel.
Nogometom,
ampak gre za vliko širši pojem.
Ja samo pred teklosti živečkrat
naleta na tao, čitek da tudi je znam
zelo dobro, pijeti negratno,
gometin v jedno sa pošaljem,
dalavko o tem trnutko dokaržen do temu nita ko.
Ja Romska kultura...
Ne bo vas dane samo guvorila.
Ubisto kulturna identiteta,
Romo je zalo pestra zelo razno lika,
kudi sam samo magisterski nalogi raziskovao
kulturne elementen, deansko žalosti
ugotovev da je samo jezik
tisti jedini elementki še pripada
Romuski kulturni identiteti.
Oseho stalo kar je povezano zromim
od glasbe naprej do običaju,
do navat, soži primesi,
uz iromaso, že kar privzete
stvari izvacinskih prabyvalstva
uz iromaj izokolja kereso romi
byli naseljeni uz iromopotovali.
Dan dane se veliko krad sprašojemo
kaj dela Romsko glasbo Romsko,
ali samo za to, kereo izvaja Rom,
ali res nikim melo, sim potenča poslušaš
nevem zasedbo,
izprek murja, ki se stavlje Romi
izvaja večinamo panonski,
izvjemo mažarski melo,
store to nispejto Romska glasba.
Za to re je jezik še vedno jedini,
ostaja jedinita element kulturnega kapitala
bo varekla Romo, ki još je prisotan
za osel stalo paso, res samoše primesi
in zmesi določenih stvari izokolja kereso
romi živili.
Nedevski govst, sam djihorved,
votroštvo, pa tudi poznijest
na lastn koži spoznali tudi reoščino.
Pridvidevam, da je opčutek lakote
jednakči si Rom, ali nisirom.
Reoščina ne poznav niti starostiniti
etnicne prepadnostiniti spolan,
pačni česar, reoščina in ostavno je.
Ja ne da smo živili o reoščini,
živili smo pod pravgom reoščine, ne?
To se vliklog kirkar precej let,
se je pač povezano
za okoliščinami, bylo povezano
za okoliščinami doma,
oče bylo in velitsko u pokojen,
mama nemogla več delati,
kremo morala skrebeti za nepo kretnogo očita,
ja sam tudi toko je pošoli.
Nikoli nisam šo recimo na kava,
na pijačas priateli,
privizato kresiti tega,
niti nisam mogo privoščiti,
ko drugo sam želji obiti doma,
je pomagať, mama skrebeti za očeta.
Bila je na pekarna omorski soboti, ki je prodajela
en da nozirom odvadni star kruhu,
zirom je bila taka 50 kilzka vreča
moke na ponenaz raznimi pekoskimi
izdelki večinoma kruhom, ki ga nisoprodali,
inti to smo ovidno kopovali,
kako je pričacobli šticaše tolari
za tisoc tolari onike štiri eure,
impotensvati stoda,
mazmamo sortirala na mizik,
kajšelakko uporabimo da damo z morzovalni,
da potem lahko se grešo mikrovoloni,
da mal je chčasš, tak kruh.
In smo nejanskom eliti stajno vreča,
tak za mesad zni in tudi kopovali smo zelo
skrbno in zelo načrtno.
Nespomne se koliko prošan sam napisa,
nevej, im odeliktro,
do telekomam, do komonale,
položence plačali na slidni meset,
da najnam ne odklopio elektri,
kako se da je nímamo.
Kako smo da jansko proživili
u sataleta, to je blodjansko,
česrednjo šolo, pa tudi potin ko smo žišo
študi ratino, pusti,
študi in postao in ostao doma
naso cialne pomoče,
s o sataleta,
bl. kar da u gampak.
Oseto kar smo proživili, doživili,
nas je še toliko bol povezolani,
če govorimo sebno,
mislim, da se odstvari
i postavili te tredne temeliki,
na katerih danes je stujim.
Danes ko kego stujem,
me vjedno napovejo,
kot danes je znam je uspešan
romskinovinar, ne?
Rečam poroko odporvanisamo
romskinovinar, sam samo novinarčiži.
Kod drugopo,
nenisamo uspešan,
vi vidite, s Andi,
danes ko re preštiri,
da je se tihki je zaposlenki,
potu je, ki si uresničuje želje,
ampak nihčepani vidi
od tistih 15 letnje,
življenje podpragom reuščine,
koliko odrekan,
ker je zvjedno rečam,
da sam postav najesnikšelj,
pozno od 20 letnje,
ker pred tih miestno,
nisamo je uživljenjem,
ampak se mi očas izdila,
da sam je uživljenje
napremorno na paozi,
ker enostavno živjeti sredi
guričkega, brez i spita za auto,
ker vozji samo ena auto
bus na dan, o miesto,
brez de nari asceniti nisamo
goprvošči česar koli,
uzjiramo kar koli,
se moj sovrstnikite, kred privoščili,
niblo lahko, ampak smo z mogli,
in sam vesel, da smo z mogli.
Oče me umultiplo skleroza, ne?
Tako ja.
Kač na čustva je to,
v was prbujala?
Obisvo na začetko nibla toliko
je za bolje do boljtista
skarb za mamo,
ker sam video koliko mama tarpine,
ker je tudi videla,
pa sam je miest doma razlago,
da vendo so šoli splok sebtembako,
sprašuje okiste,
blivsiz, če spoletne počitnice,
ja sam bi pači doma u stali sohodili,
neve mot havajala, Amerike, nevej in kešel se.
In sam video tapacnjen iz razlago,
da bi mi želila tudi meni privoščili,
določen je stvari,
paminiti še osnovnih, stvari,
nimooglje privoščiti, ampak je bila veritno,
tudi uzjiramo jehvaližna,
da sam bi užitoliko star,
in zreo, da sam lahko razomevo se to.
In kogljem za na zaj,
se mi zdi da opoznih na isničkeh letih,
sam je, že učasih,
nekako na video spravzeo
v logo starša svojim staršom,
ker sam začel skrbiti za položence,
da smo je meli hrano,
da soblje doma stvari u rejene,
da sam pomago nevejm skrbiti za uči,
taker so za pojavlježi prelježnjine,
pa od osivne higijene,
hranjen, ja to je pač trebolo se naredit.
To soblje pač moj normalni,
osak dani taker,
nez taker, tega ni komor niti,
nisam razlago,
ker nisam želo,
da se komor koli smilim za radi tega.
Ker sam željude,
da me spremajo in obronavaj takega kod sam.
Je pa se to kar se doga,
odma ne dvo mno plivalo,
na mojo psiho,
kar se potentu,
di poznajo u letih manifestirolo,
tu dina na teleso.
Od angcioznosti paničnih napada,
depresije, ko stanemžda,
majenta kratsem šele,
zače postat,
biti jezan,
za kaj se to meni doga,
za kaj se ne moram živiti,
tako kot moj sovrstniki,
živijo, nevejm,
pri 20. hendem, 20.
da si doma,
brez izobrazbe,
brez automobil,
brez ispita,
za automobil,
brez denari,
sredi guričkega,
jesam tak radiansko,
svojm sebi čestita,
osedi se pari spravicigan,
ostav si doma na sociali pomoči.
Bravo.
Vom je pa se to pomagala,
da ste danesm učneša u 17.
Obistvo se izgudil,
ti ste premi,
k leta 2020,
on ker je blozlo,
pestro leto za nas,
ne samo da je mjelo očam
u típlosplerozlo,
nepre je duživoša možganska kap,
potem 2 mesetca za nimi
je mama du živila srčnim farkt,
in meset spopo za niosam,
jez du živijo svoje prvi
tisti velik panične napati.
Takrat sam bi u 3. celoje
so bunešnici in prvo noč se spomlim,
da mediansko ni se morali
mogli umiriti,
dobiju sam dve in ekci pomirival,
ampak je sam celo noč bedevo,
kutinzi on neki,
biti svojga srca na vseh operaturach,
in se sprašovo ali je toto.
Če je zaj, za spim,
pa se izgudil,
ne zbudim kajsi do svego žuljenju,
kajsi naradiju za sebe.
Dejansko sam je ste krad dobiju taken,
bo varaj kla budni klič
wake up call,
strani žuljenja,
da je pa čezda nikaj naradijim za sebe
i takrat sam začel,
ar je prebirat knige se,
ubisu sam sam sebi nastavi uz rcalo.
Da je potrino res naradi,
nikaj svojga žuljenja,
da ni nična robi,
da postavim sebe na je pre na prvo meisto,
in potemose ustal je,
kar osatali,
ta sam postavlj,
ostaršana prvo meisto,
in skarb zolčeta,
in za nemario sebe,
im se to kars je potem manifestiralo
na tele soj,
blasamo posledica več letniga,
psychičniga,
za nemarjanja samega sebe.
Nikje sem prebroda,
stedejali,
da predine vaša mati
doživela infarkt,
stedej slišali,
sko vikati,
sovo,
stedej li vraj ževernih.
Obistvo,
mama je doživela infarkt
in ne potemšla na rehabilitacijo,
in je prišla,
da ma v napetek
z dopo podne,
14 maja 28.
To bylo,
in je sem zvečer,
potem slišao skuvi ka ne sa obe predhihšao.
Ampak,
to vraj ževerje,
da če savo,
nikje skuvi ka polek hihše,
naši romeo,
na siliša,
da ne srečamo
sovi mrtvenš kiptićne,
ki prináša in nazná nja smrc,
sem se je takra dzlo ostraša,
in potemšla doživeo sa velki
paparvi, veči,
panični na pat.
In sa sad jansko,
restjega zelo zelo ostraša,
ampak,
ja ta vraj ževerje,
so zelo še prisa odna
in lahko pač čistih,
izkredno poviem,
klub visoki zobrazbiki
od hane si seca remam,
še vedno danes,
studi nevenčekakšna
od se stričanali,
soro odnice nosiča,
še vedno,
reževeren da jane boh,
kaj na rove,
tu pa izobrazba
po pohnoma za taj.
S pravi nosičnici
treba dati hrano, ne?
Ne somo hrano,
ampak, mi gremo reso
takaj ekstreme,
ker se spomnen kojbila
nečakinja nosiča,
si je zaželila
lubenice sredi zime, ne?
Ja sa vedan,
je partnari od hitevo in šovno,
nevenko li kot dragovinker,
izkav lubenice,
ker je pač to želila
jesti da se nebo,
ka izgodilo,
ker potem,
mamom, mišla na delevanie,
dokler ne dobijš,
hranje, nese,
nike prijetna telese
da se nebo poznalo,
kakšen, mádeš,
potem,
slišo,
sam tudi ži za to,
da nosičnica
ne smeglidati izkozi
okno ko se bliskak,
ker bo otroga gert,
čegrenosičnica,
reciima,
knekomu,
na obisk,
pa,
ta obisk ne,
ki bo sprejo to nosičnica,
skrie,
hrano prednjena prijet,
ker ne želili delit,
hranje,
potem ta otrok
tega človika nebo me oratne.
ampak,
to sa taka hecna,
v reževerja,
kim romiše vedno varjamemo začvodaj,
tu pravim,
tudi izobrazba nična pomaga.
E na takšna stera
u tipna predstava
romkinjaki,
šloga i skave,
reciima vaša
babica vaša mati znala,
co prati na priber.
I ojste mi o roki
je vedno tolko,
oprašanje,
toliko zaniman,
jezby pomojela,
ko celo toržno nišo
istega naredil.
ampak jer je,
zdem je babica pred smrtio,
ker na srečo sam žete,
da je da loval kot novinari,
sam veliko sprašavim zapisavao,
mi je povedala
parstvari,
kako sa določanih stvar iznebiti,
ozirama,
priveriti,
čekar koli drži,
noćam privečniti posega
tu to sverok,
ker uno reze,
zavsak slučaj,
da nebom od koko ti reciima,
veliko dobrega na sve tu je
tudi veliko slavega,
bomo reklji temo tako.
O vašem naselju
je vlado matri arhat,
to po neni,
da je vlado glava,
družina vaša babica,
je to po gospolu romskih
skupnosti, kako to zbleda
praksi, kako funkcionira,
tako še danes.
Bjeriko, da zaprek murija
veli činoma velja matri arhat,
da je ženska tisto družinji ki je glava družine,
reciima romeo Mariboro
so poponoma podvržinji
patriarchalnemu sistemo,
tam je celoša vloga romski ženske,
uz notar družiniž,
je to li kod je previli gira
na da reciima greo skrajnosti,
da se ženska ne sme zaposlovati
izobražavati,
tu da je nadolenska,
je bol prevotem patriarchat,
im je vydno zanimivo, ko im razlagam
premiere iz naša širše družine,
da se ženska tisto ki vodi
reciimo finance,
u družini,
to po po nenoma
ne dopustne,
kako koloko ženska vodi finance.
Ampak je, z notar naša družine,
je bilo babica tisto ki je,
je me ilo glavno beseda,
kare bilo reciimo nam,
ko smo se presili lju,
prek murija, nika izelo ne na vadnika,
nika novega,
ko se na vadnika,
je nam bo se da je babica,
žugo lah, kako bomo mi živeli.
Ampak je,
a hitrogu tu višta system,
se malce za perstaviš,
si malce skrega,
nam po potem,
zakopliš bojno se kiro in potem,
gremo dalje.
Kako pa grem materi,
arhats kupaj na primer
z dogovarjanimi,
porokanim,
ledoletnih
romskih dekljic,
ki sa ponekot
deo realnostiša danes,
studije usloveni,
tudi iz systemskaro
nismo lahko večkara
slišali, da greza,
tako imeno vadno romskvo
tradicija,
to da vrstnici greza,
navadno,
tudi vino zli v dnina.
Ja to njih
deo romskih kultura,
to vej,
no povem,
a je pa rezda se tovarsni premeri,
če se žesgudi ono srečo,
ih ni to li kokoliko,
od bi si moho morda,
poslošao, ti misli i gda sa.
Se pa rezgudi on rezna močio
maribora in doljenske,
ker je prisotem patriar,
hat,
karme najbolžalosti,
da romi rezimao
mariboro,
sam že
parkarc lišao da sam je rečo,
se to je pa deo nase kulture,
in že z tem zmodno pripričuje
uz i rumo zaveščajo,
ostali ljudi,
krezame ne vedo,
da to njih
deo romskih kulture,
njih koli njih bilo.
A pa k,
ja, je pa potem,
da posledica tega,
da sko zili,
da sa tudi koso bi določeni premeri,
rezima prijavljeni na razne institucije,
to je centrez za socialno delo,
da sa pačo vrgli premer,
pač raveno z tem stavkom,
to je pač deo romskih tradicija
to ne pač,
tu ke dvigne roke ne boto
storilini česar,
karnir je sšaj enkrad,
prezgodnje,
porok je,
dogorenje porok
a romskih skupnosti
niso deo romskih kulture.
Soltar govinna z ljudmi.
Tako.
Obstaja kako običaje,
kako prikljicati s rečo,
prezva gov rila veliko on ne s reči,
pa ka je česa ne smimo,
ne vediti.
Začuda nino benega običaje
uzdjirmo saj kibiga,
ja spoznal da prikljčeš s rečo,
a,
ampak moj babica,
ja vidno,
mi govorilo ziromov sam nam,
ne želj,
ne počni drugim tisto,
kar ne bi željota drugi,
počne je on željote,
vi, to re bodi dober
dosak,
ne gljen to k doso enkaj so.
On je vidno i spostala,
na primir,
pa ne, ne važno,
če majo dosta pejne,
stali nej, bodi dober.
Nedevski gov s tzandih horvat,
kako vam je,
prezprimani u lastni identite,
pomaga u radi,
dane zvaz,
radišski posušaoci,
poznajo z našega,
a prvega programa,
ker je opo nedelkih,
zveče roda je naše potih,
govorilo sam nekdanjel,
u rednicu,
odda je nisobri zanim,
ki za vas pravidaste
zelo prijaznaj,
pozitilno meronana
o seba, ki v saki stvari
iščenika,
pozitil mega.
Anitala po.
Kapa je lepega,
recimo u mediskim
poročanju
o romskih upršanjih,
zdajer lahko
spremnom,
se doga je na dolejenskem
i to poročanju redo.
Ja sam deansko
u zadnih tednih na res velikam
križiščo,
ker gljedam na stvari
zveček strnikot
pripadnik o romskih skupnosti,
to dikod novina
nationalnega radia,
tu dikod posame znik,
tu dikod aktivist,
nevladnik,
in očasih imam pro také
mesa nevčutke,
načina poročanja,
večina mediousloveni
kar mezelo želosti,
da je večinoma
poročano,
ne sa mojenostranskom,
pak dokaj sovražno na pereno.
Ja sam za govariam,
uz irma sam se izvugi,
vam tu diu našel,
da je amare droma
oporne deliko izvčer,
preddevnik o romskih,
ker semenizdi pomemno,
da vedno izpostavljamo,
osloveni nepišenov sevni izkaznici,
da so tu di prepadniki
romskih skupnosti,
i vsi smo drželjani Slovenija najprej.
In mezelo želosti,
da se pač mediji tega preddevnika
zelo prepogosto,
poslužuje jo samo za to pač,
da bo več klikov ušičko,
delitov na spleto in branja članko.
Ampakstjem,
da je anskost varja joša
večo v razevom med večinjskjem
prebyvalo svomi in romskoskovnosti
osloveni.
Po bom da uči iz banalen premjer,
da nekolini sam prebranovi,
nevi prekmorski učenets,
je napada opremorskega učencav
osloveni šolini.
Ampak bo pa novice zelo brano,
ko bo popisala da je romski učenets
na pade učenca.
U ponedili,
ste uodaje naše potigovorili
o naseljuš mi heo.
Učem se vašo voda
razlikuje od večinjskaj,
da međiskega diskurza.
Jese zavedam,
da našo da je ki je tidenzka in
uuroprograma na tiden,
da lahko poslošao,
sam prnesamo zgodbe romu,
otiste bolj pozitivne dobre zgodbe,
in prekajžamo tudi ustaljem
ljudjem,
narodnostem ki živijo sloveni,
da smo romi,
tu disamo ljudje in, da je momo poponuma in nake
izive kot usaka v drugu posameznik.
I nije se res šta je mnašo da je
kot priviligi,
da smo ena od redkih oddaje
u Sloveniji.
Noča me rečije dina,
ampak ena od redkih oddaje,
ki ponuje toliko pozitivnih
dobroj zgod,
iz sveta romu predosam i Slovenije,
in rauno izšmi hila,
kerasmo byli tam pred tema incidentom
ki se zgodi u nedeļo,
smo još skali dobre primere praxe,
ker večina medi v potim stopi samo nevem
doprostavni kolokalne skupnosti,
vordaj do kašne predstavni kol policije,
cintra za socialno delan se za devatu
za ključi.
Nihčepan je koline vprašo,
nije da možnosti samim romom,
da on je povedo,
ker sa tudi oni tisti ki živijo
zvečinsko skupnosti o natistamo območio,
tudi romi sebu i o ne romo,
in je potrevan ta skupni dialogin,
tiga resdeansko na tereno po grešam.
Ampak, kako bi topo s nili,
na komu ki živina do lenskamo,
obližinji nekaj ga naseljav,
katerim živijo romi,
in imajo težave,
tudi za radi kriminalnjih da javnosti.
Bom izpostavio premjeri izbrežic.
Tudi pred incidentom, ki se izgodi ubrežicach
smobilista lvisiskom tudi radiskoljki po ubrežicach,
in smo izbrežico,
čli res povni dobrihu tisov.
Ampak, romi sa nam sametam,
povedali daživi,
u občini ena družina romov,
ki se ti apresili le zdruge,
občine in tisti po samezniki pozročajte žaven,
meče osla bolična celotno romesko skupnost.
Ampak tega se zavedo,
tam recijmo tudi večinsko oprebevalstvo,
kresonan tudi same povedali,
da ve dozatega uz iroma dva po sameznikesti družine,
ki pozročata mor daka z niva dejanja,
ampak ne,
se enoma je nekjezade u glavi,
kažpače i pak soro mi.
Ampak brižiška občina je ena tisti hpozitivnih občina
jugo schodo, ki je šlako rak na prej,
in bo nasili legalizirala
spomoči otuditi tehnena mezkih sredsto strni
vladnego rado za narodnosti,
kontaktirala osakštiri na esmistina je s tolasniko
zemliščona, katera je to romsko na selje,
da bo sknila pogodbe, odkupila zemliščan
legalizirala na selje, prepeljala elektri, ko tako da se dane,
za to pravim, da smo mi izbrežiši šli rezpovni
dobroj chutisu, za tome tisti in sedent,
in potem satista gonja, ki je sledila
tudi o mediskam sveto zelo presenetelne za lošu kirala.
Govorila svala diskarju minacju,
sestrinje dogo, pošili o rom,
da je u šole s prilagojenim programom.
Da ne se ma na primer romski pomočnik,
ki so zaposleniko pomočnik i gbalno viranim u radno, ne?
I mi vje da rečima, da se ocentri,
za secijano delento, da je šole, taker,
kako ćem trako štemplalete od ložbe,
in spošili le o troke, va šole s prilagojenim programom.
Da ne se ma mo kažnajen krat neko veliko generacijo
ne izobraženih romo, ki majo djansko od ložbo,
da se o nesposovbni zadelo ziro,
majo statusinvaliden, za to ne more dobiti.
Za posljitve, če proste imajo troci,
nji bylo takratnično robe.
Kar se tiče sami hromskej pomočniko, ja.
Je tu keži sistem skadiskriminacija,
nari ja nastim, da se je za poslili,
kožda živomini, ili koč spremljava uce,
gbalno viranih osjeb na šolach,
prekomministarstva za uzgojenizobržavani,
to je, že po ponomas kregano za sologiko,
in kar se dogaja v šolach.
Je zvedno je spostalno poglejte strani
neromskega učenca, kako ongledan na taprce zva šoli.
I ma so šolca, ki prihaje zromske skupnosti,
in tam vidite kojo imanovanje goromskega pomočnika,
in že u štarto razmišla aha, on rabi dodatno
pomočke jer rom, ker nezna, ker neve.
In te romski pomočniki, če prav koliko ar so dobrin,
pač da se prisovati na šolach, pozročajo in rišel,
vidno črto delitve met nami in oni mi ne.
Tudi znotra šole se potem, že učenci met sabo delio
mi in vina in sedansko aspet, ostvary ta neka nepotrebno tensija,
je zvedno v govorin, tudi na ministerstvo sam povedo,
čeže imate dodatno učno pomočva šole,
najboto zgod samo pomočnik, pa tudi če bodo samo učno pomoči
deližni samo učenci romi, pač najbojo,
že to po imanovanje spet smo preprede oni koromski,
vedno ta romski pomočnik, ne.
Te delitve mi vi oni to nikambrne pili.
Vi predstavljte prvo linj o vysokoju zobraženji,
hromo, bo vite se za pravice ste pričednjik
romskih akademickega klube, ali nadi romi danje zvidio
smisovu izobražavaniu.
Učasih smo slišeli već znaš, već verjaš,
ktorbo kapitalizmu to ovu, ne verja, rovno već.
Kosmo začelj znašim društvom,
prčesnesti meleti se nam je ta stavek,
da smo prvalinija vysokoju zobraženji,
hromo Sloveniji zdela, kod vilika pohvala.
A zelo hitro smo goto vili, da je ta pohvala,
postala zelo viliko breme strani državek,
ker se država začelja, da nas obnaša tudi na ta način,
samo za to ker stev isokoju zobraženji,
romi se da je vaša naloga, da morate,
rešiti u sej ziveno se teža,
ve romske skupnosti u Sloveniji, kar sa veda nedrži.
Je pa sodoba nizil naša, kad rušla predosem,
to, kako smo byli prvi vysokoju zobraženji,
romi u te lini, da smo tudi zadni,
ampak nestega vidi, kako ti zobraženji romi,
ampak od vysokoju zobraženji romi,
ki so aktivnino področi o romskih uprašan.
Kermladi danes, govorimo izobraženji,
romi, sploh neželijo sodalovatih,
kakaršnih kolih aktivnosti, ki bi ozaveščale informirale
romskih kulturi zgodovini zikov, kresožjetako,
oklučeni uširšo družboda sem to večne zdi pomemno.
A pa po drugi stranest nas pa zalo veseli,
da mama tudi u prekmori,
intudi drugot po Sloveniji vseveč vysokoju zobraženji,
romi.
Položaja romov v prekmuri, se po gosto predstavlje
kot diametralno nas proti,
paložaja na dolenskim sega idealizira,
tudi u prekmuri, vse rožno to na.
No, no, no.
Tudi u prekmuri, ne samo se rožno to im blišč,
prireklji, tudi imamo svojo palito izivo,
joši kar nikaj naseli, kiša nisov rejena.
Sicer infrastruktura je maju, samo kašna željenja
u tistih naseli, ja zelo podobno,
kot na naseljih na dolensk,
tako da tudi prnasni, tako sebli šečak,
da nekaj te remedi, to prikazujejo.
Ampak im mi pa deansko, prekmuri oparžamo
tudi žinek nofeno menso dobnih tih izivo,
tudi boljezni od alkoholizma za svojenosti,
pred osam zigrami na srečo,
in to deansko ljudi pelješel, veči krok reoščine,
okajdem, že tako od komberda prebivajo.
Ampak tukaj, by izpostavljav je eno za devo,
karme večno sprašuje za kajta razlika prekmuri do lenska.
Ne samo zgodovinsko gledano za radi načinja preselevanja,
ampak prnas od jebila generacija starjev staršo tista,
ki je šla prva dela tretjim, nevi mjem kmetom na polja.
In so oni bliti stvi prvi gradniki sobivanjo našem okolio.
In nadalje generacija naših staršaju tudi odšla delat,
nudi utu ino in kajse deansko zgodi.
Rom, ki živil na selju celo žuljenje,
odide izna selja delat, tam prizame nove vrednote,
nove norme morala na čala karkoli,
prene se nazaju domače na selje in matično držinsko celi,
co začne spriminjat od znotre.
Na doljenskam pasedej samo vidimo prtisk od zunaj takore koč
v na selje in želijo spriminiti na selje od zunaj na znotar
kar pa deansko, romi dojemak od nekor represijo,
od nekaj no inegajo dodatno bremense, se vedati imu tudi upirajo.
Zatomi se, da bi tam bi jo pristop,
morda malca bolj drugačno, bi mogu bi to piren.
Znotraj na selja poiskati potencialom ladih,
im za gotoviti izobrazbo,
tudi za poslitoj najpotem začnejo znotre na selja,
sami spriminjat ljudi, način razmišlanja,
da smo da ne so prekmori o resmorda ovečini,
dobro situirani je vlo potrevnih aricimo 60-70 let.
Nihščete samo pozitivnih stvarih včasih,
tudi kritični, tudi na primir do kravne zveza vromo,
do 20 miljonoki najbišljid za rome,
pa večina greza za poslovani neromskega prebivalstva intokovne pre,
to da ostanivo pri pozitijunem.
Ja, mojo babica je vedno rekl.
Boj siktar dober do drugih,
pa delaj to, kaš tišiškati, drugi tudi napravio,
nevážno to, oče majo pejne za aline,
in to je rejsem takša fajna, fajna modrost za konec na inoga pogovora.
Nedevska govst, 222 s Andi Horvat,
Hvala da ste prišli in želim veliko uspeha
pri vašem poslansku, poslošao sem pa svetujem,
da zamev neprimir v roke vašo knigo beli rome.
Hvala lipa zapovabilom za konec pa mordaša pozdrav
oromščinim za lepši dan, ki vovnina v tom engem šukaradi.