Fiorella Mannoia - Mariposa

Fiorella Mannoia - Mariposa

Sem čarovnica na vrhu grmade,
metulj, ki puško drži,
kraljica brez prestola,
krona iz pomaranč in trnja.

Sem plamen med valovi morja,
sem nevesta na oltarju,
krik v tišini,
ki se izgubi v vesolju.

Sem pogum, ki ustvarja svet,
sem razbito ogledalo,
sem ljubezen, pesem, telo,
prekratka obleka.

Želja, hrepenenje,
scene na odru,
mesto, imperij,
polovica, sem celota.

Kličejo me z vsemi imeni,
vsemi, ki so mi jih dali,
in globoko sem svobodna, ponosna in pojem.

Živela sem v dnevniku,
v pesmi in potem na polju,
ljubila sem v bordelih,
in lagala, ne veš koliko.

Sem iskrena, sem lažniva,
volatilna, trmasta,
iluzija, ki te očara,
odgovor in vprašanje.

Sem moda, ljubezen in pohvala,
sem Devica in jok,
sem presenečenje in čudo,
sem zanikanje in orgazem.

Skrita za tančico,
globoka kot skrivnost,
sem zemlja, sem nebo,
sem vredna zlata in manj kot nič.

Kličejo me z vsemi imeni,
vsemi, ki so mi jih dali,
in tudi v temi sem svobodna, ponosna in pojem.

Bila sem tvoja in vseh,
nikogar in nikogar drugega,
v čevljih in bosonoga,
v puščavi in tudi v blatu.

Ena, nobena, sto tisoč,
mati, hči, nova Luna,
sestra, moja prijateljica,
dajem ti svojo besedo.

Kličejo me z vsemi imeni,
vsemi, ki so mi jih dali,
a globoko sem svobodna, ponosna in pojem.

Kličejo me z vsemi imeni,
z vsemi, ki so mi jih dali,
in za vedno bom svobodna, in ponosno pojem!