[0:00:00] sandi horvat lepo pozdravljeni v studio vale 2022 dober dan in lep pozdrav oba sva prekmurca lej ko bi se pogočavale istina pa se ne bova za mikrofonom oba sva namreč novinarja javna rtv lepo govorila slovensko ste pa kot dijak dobili je učitek ti pa gučička cigani gučijo kako ste se ob tem počutili in kako govori o romi če so že pri tem je potem dobila ime tudi televizijska oddaja kaj govoriš zelo zanimiva izpeljanka do osame televizijske oddaje ampak ne vem treba je pač povedati da takrat da sem sploh dobil ta učitek da gučinkak cigani gučijo osrednji šoli da se je takrat moja gorenščina ker smo se nedolgo pred tistim preselili iz gorenjske o romsko naselje na goričkem se moja gorenjščine začela mešati s prekmurščino ampak jaz takrat nisem vedel da aromev prekmurju govorijo nekoliko drugačen dialekt oziroma na reče prekmurščine in da prekmurci lahko ločijo ta dialekt oziroma to narečje da prekmurščina je bolj uspel na bolj am vlečejmo naše zloge še posebej če živiš na goričko mi pravimo in sem dobil ta učitek v srednji šoli da gučinka k cigani in jaz dejansko takrat sem bil obdobju ko sem želel skriti vse kar je romskega nameni bil sem zelo hvaležen da sem svetlejše poti da me izgled ni izdajal me je pa očitno takrat govori se zelo hitro izdala jaz sem se dejansko takrat še bolj zavarovase nisem z nikomer niti delil kaj se dogaja doma ker niso bile ravno lahka okoliščine da nisem nikoli rekel srednji šoli razen eni sošolkim da živimo romskem naselju da sem tudi rom ker jaz sem se takrat počutil zelo sramotnega zelo me je bilo sram in želel sem prekriti vse kar je bilo takrat romskega oziroma če sem čisto iskren ciganskega ker takrat sem še razmišljal o ciganih na najbolj stereotipan možen način in je bilo zelo zanimivo da me je tudi ta izkušnje spomnila na to da koliko stereotipov in predsodkov doromol sem že sami mel kljub temu da me nihče nikoli ni o tem učil in ko imaš to krizo identitete v najstniških letih govorimo ko že imaš tako je tako preveč težav sam s sabo kdo sin kaj si jim kje boš v svetu ni bilo ravno enostavna izkušnje ampak ja sem hvaležen tudi zato izkušnjo ker sem se veliko naučil tudi iz tega prelomnica je bila ko ste bili stari 13 let vaši starši so vam do takrat prikrivali da imate vse bi romsko kri zakaj jaz ne bi rekel da sta prekrivala enostavno nista pač tega delila z malo in sestro ker se jima ni zdelo pomembno ker nikoli niste načrtovala da se bomo preselili nazaj o njuno domačo okolje šele potem pozneje sem izvedel da je bil dejansko razlog za to da ne bi imela sestro težav v šoli da ne bi bila žrtev kakšnega šekaniranja ali zbadanja arheca ne s strani sovrstnikov ker sta vedela kaj pomeni biti v družbi rom tudi že takrat ne in enostavno se ima ni zdelo pomembno da nama to poveste meni osebno je žal samo s tega stališča da nista povedala da me niste učila romskega jezika že od otroštva vsaj oče ki je bil rom tako da sem se ga mogel naučiti pozneje o življenju kar je pa kar velik izziv bil kaki jezik pa je to lahko nekaj poveste recimo evropskem jeziku seveda lačni mravna v sandi horvat šo karto mengina je podoben slovenščini ima na primer dvojino ne dvojine romš če na njima ima 8 sklonov je pa zanimivo da koliko dejansko že slovenščina in filtrirana v samromski jezik to se vidi predvsem na dolenjskem ker rome na dolenjskem niti ne poznajo več število romščini samo do pet oziroma do štiri in onih štejejo gej kdo je 4 inštar pet šest sedem osem devet deset ne mi recimo prekmurju imamo še vedno vsa števila o romščini je pa res da imamo kar nekaj besed tudi madžarskih varomščini kar res misel oziroma razumljivo ker so se romi na območje prekmurje preselili ravno iz območja madžarske tako da imamo tudi nekaj že madžarskih besed v romščini recimo latornija lestev ne je kako se torej počutili ko ste bili stari 13 let ko ste izvedeli da stoj narekovajih vsi go tako romom slabšalno pravil v prekmurju kamor ste se potem preselili sami stoje do takrat kot sami pravite namreč dodobra po notranjili predsodke in stereotipe doromov ki vlada v družbi je v bistvu je bila to ena taka jaz vedno rečem mini bomba ki je bila vržena name ker ko smo se enkrat preselili v naselje sredi goričkega sem začel slišat nek jezik ki ga nisem poznal in dobesedno sem slišal nekega dne teto ena od tetki govorila z očetom v nekem jeziku ki mi je bil tuji in so me vprašal v katerem jeziku pa to govoriš ne je rekla pa mi smo cigani dobesedno je tako rekla od 100 besedo in takrat sem bil zelo najprej šokiran potem sem začel razmišljat o tem kdo so cigani sploh nisem razmišljal o romih ker nikoli nisem slišal besede rom da so to ljudje ki kradejo ki lažejo ti ne hodijo v šolo ki niso zaposleni ki nič ne dosežejo in sem se jaz dejansko začel s tem primerjat in sem videl da to nisem jaz kdo pa potem sam jaz če jaz to nisem kar pač tisti stereotipi pravijo za to etnično skupnost da smo in dokler nisem začel dejansko raziskovat kaj pomeni smo biti rom kaj je od kod prihajamo kaj za ne značilno da imamo svojo kulturo svoje zgodovino svojo običaje in dejansko zaradi ne poznavanja lastne kulturne identitete in zgodovine in tudi jezika je razumljivo da sploh nisem mogel razmišljati drugače kot o ciganih in to dejansko se tudi danes vidi še vedno pri večini romov še bolj pa pre večinskem prebivalstvu da še vedno razmišljajo na najbolj stereotipa način ko govorimo o romih v tem kontekstu razumljivo sovraštvo do samih sebe ja zato ker tudi jaz ko imam kakšne delavnice in te predavanja za odrasle rome ki so vključene morda o kakšne programe osnovne šole za odrasle še posebej v gospodu v sloveniji tudi sami romi ne poznajo skorajda ničesar niti tega dejstva da je potrjeno dejstvo da romi izhajamo iz indije ne vedo torej kako naj potem neromi sprejemajorome če oni sami ne vedo nič oromih in jim tudi romi ne morejo nič povedati o romih in potem se dejansko ves ta sovražne govor in diskriminacija najbolj opazita na spletu na družbenih omrežjih ker potem namesto da bi romi lahko argumentirale lepojasnili kakršenkoli učitek ne romo svojimi besedami nekako samo še prelivajo olje na ogenj se to samo potem samo še stopnjuje zato je res ozaveščanje informacija sta ključna da tudi se lahko spopademo uspešno s tema dvema fenomenama v sloveniji pravite da v otroštvu sploh niste poznali besedo rom ampak cigan res sovražnem govoru v marsikdaj slišim v argument se uni sami sebi pravijo cigani kako je s to ločnico cigan rom prvo je

[0:08:00] ja ja seveda še slovarje slovenskega knjižnega jezika je naveden primer ne v bistvu ja jaz pač spoštujem tiste posameznike ki želijo biti imenovani cigani jaz bom vedno uporabljal besedov rom izhajam tudi iz tega ker besede cigan ne poznamo v romščini romi sami sebi rečemo da smo romi v romščini beseda rom pomeni človek torej smo ljudje am zgodovinsko gledano pa beseda cigan dejansko izvira iz stare grščine ker ko so se začeli romi naseljevati po evropi je bila grčija en od prvih držav kjer so se naselili in so dejansko delovali kot nek nedostopa nedotakljiv narod in stare grška beseda a cigano spomeni nedotakljivi od tu tudi roman ferjar lajniška ne dotakljivi ne romanu romih ravno iz te besede a ciganosti cigani je pa zanimivo da tekom let novinarskega dela sem prepotoval kar precejšen del evrope tudi v sklopu našega nevladnega dela akademskega kluba in je bilo zelo zanimiv recimo spoznavanje romo na irskem ker tam pa dejansko imajo uradno sprejete tri manjši ne znotraj romske skupnosti da soromi da so travele oziroma popotniki in gipsys oziroma cigani meni je takrat zanimalo zakaj pač ta delitev in so mi preprosta razložili da rome oni smatrajo kot rome ki so se preselili iz celinskega dela evrope na irsko travelerje oziroma popotniki oziroma pripadnike potujočih skupin so avtohtoni romi ki živijo na irskem gipsys so pa romi ki so se iz velike britanije preselili na irsko tako da tam je v vsakem dnevnem diskurzu uporabljen ta termin ampak generalno gledano da smo politično korektni obstaja samo ena beseda romi ne moremo pa mimo tega da imamo v evropi in tudi v sloveniji sinte ker tudi v zakonu o evromski skupnosti smo vedno omenjeni kot dvojica romi in sinti sinti pa so tudi prepadniki romske skupnosti mleda so pač želeli in da si jih pač posamično poimenujejo kot skupina sintetov ne dotakljivi ta izraz večinoma poznamo iz indijev za skupinom veliko skupinu ljudi ki je izven kastnega sistema ne niti v najvišji niti v najnižji ampak izven sistema res je en spet smo pri indiji ne torej spet ta je izvor romo iz indije kar se meni recimo dandanes di fascinantno kako so dejansko potrdili z varo romov da smo iz indije na podlagi jezika ker še danes obstaja nek narod vrača stanov v indiji ki govori enega od narečju oziroma zelo podobnemu narečo romskega jezika ki ga govorimo v evropi tudi v sloveniji tako da dejansko pred leti so trije naši člani se odpravili v indijo k tej skupnosti in so se z romščino ki jo govorimo o prekmurju lahko pogovarjali s temi pripadniki ki živijo vrača stano kar je res meni osebno zelo fascinantno kulturo pogosto je v povezujemo s plesom glasbo mogočili nogometom ampak gre za veliko širši pojem ne ja jaz sem v preteklosti že večkrat naletel na ta očitek da tudi jaz znam zelo dobro pet in grad nogomet in vedno se pošaljem da lahko v tem trenutku dokažem da temu ni tako ja romska ne bova zdajle samo govorila v bistvu kulturna identiteta romo je zelo pestro zelo raznolika tudi sam samo magistrski nalogi raziskoval kulturne elemente in dejansko žalostjo ugotovil da je samo jezik tisti edini element ki še pripada romski kulturni identiteti vse ostalo kar je povezano z romim od glasbe naprej do običajajo do navad so že primesti oziroma so že kar privzete stvari z večinskega prebivalstva oziroma iz okolje kjer so romi bili naseljeni oziroma potovali dandanes se velikokrat sprašujemo kaj dela romsko glasbo romsko ali samo zato ker jo izvaja rom ali je res nekaj mailo in potem če poslušaš ne vem zasedbo iz prekmurja ki jo sestavljajo romi izvaja večinoma panonsko oziroma madžarski melo s torej to ni spet romska glasba zatorej je jezik še vedno edini ostaja edini ta element kulturnega kapitala bova rekla aromov ki jo še prisoten za vse ostalo pa so res samo še primesi in zmesi določenih stvari z okoli kje so romi živeli nedeljski gozd candi horvat v otroštvu po tudi pozneje ste na lastnim koži spoznali tudi revščino predvidevam da je občutek lahko ob tej enak sirom ali nisem a revščina ne poznam niti starosti niti etnične prepadnosti niti spola pač ničesar revščina enostavno je ja ne da smo živeli v redu če ni živeli smo pod pragom revščine ne vem to se je vlekel krkar precej let se je pač povezano z okoliščino bi bilo povezano z okoliščinomi doma oče bil invalidsko upokojen mama ni mogla več delati ker je morala skrbeti za nepokretnega očeta jaz sem tudi takoj po šoli nikoli nisem šel recimo na kavo na pijačo s prijatelji prvi zato ker si tega niti nisem mogel privoščit ko drugo sem želel biti doma in pomagati mami skrbeti za očeta bila ena pekarna v morski soboti ki je prodajala en dan oziroma dva dni star kruh oziroma je bila taka 50 kilska vreča moke napolnjena z raznimi pekovskimi izdelki večinoma kruhom ki ga niso prodali in tista smo vedno kupovali takrat so bili sicer še tolarji za 1000 tolarjev nekje štirje evre in potem sva tisto doma z mamo sortirala na mizi kaj še lahko uporabimo da damo zmrzovalnik da potem lahko se grejo še mikrovalovni da malce v mehčaš ta kruh in smo dejansko imeli tista stvarno vrečo tak za mesec dni in tudi kupovali smo zelo skrbno in zelo načrtno ne spomnim se koliko prošen sem napisal ne vem od elektro do teleko imam do komunale da bomo položnice plačali naslednji mesec da naj nam ne odklopijo elektrike ker sedaj nimamo kako smo dejansko preživeli vsa ta leta to je bilo dejansko čez srednjo v šolo pa tudi potem ko sem že šel študirati in opustil študij in postal in ostal doma na socialne pomoči so vse ta leta bila kar dolga ampak vse to kar smo preživeli doživeli da si še toliko bolj povezala in če govorimo osebno mislim da so te stvari pri meni postavile te trdne temelje ki na katerih danes še stojim da je ker dandanes ko kje gostujem me vedno ne povejo kot danes je z nami uspešen romski novinar ne rečem prvo kot prvo nisem romski novinar sem samo novinar če že kot drugo pa ne nisem uspešen vi vidite sanje danes skoraj pre štiridesetih ki je zaposlen ki potuje ki si uresničuje želje ampak nihče pa ni videl tistih 15 let ne življenja pod pragom revščine koliko odrekan ker jaz vedno rečem da sem postal najstnik šele pozno od 20 ker pred tem je sploh nisem imel ne da nisem imel življenju ampak se mi včasih zdelo da sem imel življenje na premoru na pavzi ker enostavno živeti sredi goričkega brez izpita za avto kjer vozi samo ena avtobus na dan v mesto brez denarja se niti nisem mogel privoščit česarkoli oziroma kar

[0:16:00] so si moji sovrstniki takrat privoščili ni bilo lahko ampak smo zmogli in sem vesel da smo zmogli je imel multiplo skleroza ne tako ja kakšno čustva je to vas prebujalo v bistvu na začetku ni bila toliko je za bolje bilo bolj tista skrb za mamo ker sem videl koliko mama trpi ne ker je tudi videla ali pa sem jim jaz doma razlago ne vem da so v šoli sploh septembra ko sprašujejo kje ste bili vsi čez poletne počitnice jaz sem bil pač doma ostali so hodili ne vem od havaje v amerike ne vem kje še vse in sem videl da pač njen izraz na obrazu da bi mi želela tudi meni privošči določene stvari pa mi niti še osnovnih stvari ni mogle privoščit ampak je bila verjetno tudi oziroma je hvaležna da sem bil že toliko star in zrel da sem lahko razumel vse to in ko gledam za nazaj se mi zdi da v voznih najstniških letih sem je že včasih nekako navidez prevzel vlogo starša svojim staršem ker sem začel skrbeti za položnice da smo imeli hrano da so bili doma stvari urejene da sem pomagal ne vem skrbeti za očeta ker so se pojavlja že preležni ne pa od osebne higijene hranjenja to je pač trebalo vse naredit to so bili pač moji normalni vsakdanje takrat in jaz takrat tega nikomur niti nisem razlagal ker nisem želel da se komurkoli smilim zaradi tega ker sem želel da me sprejmejo in obravnavajo takega kot sem je pa vse to kar se je dogajalo odma nedvomno vplivalo na mojo psiho kar se potem tudi pozneje v letih manifestirala tudi na na telesu od anksioznosti paničnih napadov depresije ko ostaneš doma in takrat sem šele je začel postati biti jezen zakaj se to meni dogaja zakaj jaz ne morem živeti tako kot moji sovrstniki živijo ne vem pri 20 21 da si doma brez izobrazbe brez avtomobila brez izpita za avtomobil brez denarja sredi goričkega am jaz sem takrat dejansko sam sebi čestital sedaj si pa res pravi cigan ostal si doma na socialni pomoči bravo vam je po vsej to pomagalo da ste danes močnejša osebnost v bistvu se je zgodil tisti premik leta 2008 ker je bila zelo pestro leto za nas ne samo da imel oče multiplo sklerozo najprej je doživo še možgansko kap potem dva meseca za njim je mama doživela srčni infarkt in mesec pa pol za njo sem jaz doživel svoj prvi tisti velik panični napad in takrat sem bil tri tedne celo jaz o bolnišnici in prvo noč se spomnim da dejansko nisem morali mogli umiriti dobil sem dve injekciji pomirjeval ampak jaz sem celo noč bedel in poslušal na intenzivni negi bitje svojega srca na vseh aparaturah in se spraševal ali je to to če je zdaj zaspim pa se zjutraj ne zbudim kaj si dosegel življenju kaj se naredil za sebe dejansko sem jaz takrat dobil tak en bova rekla budni klic wake up call s strani življenja da je pa čas da nekaj naredim za sebe in takrat sem začel a res prebirat knjige se v bistvu sem sam sebi dostavil zrcalo da je potrebno res narediti nekaj svojega življenja da lahko da ni nič narobe da postavim sebe najprej na prvo mesto in potem vse ostale ker vsa ta leta sem postavljal starše na prvo mesto in skrb za očeta a in zanemarjo sebi in vse to kar se potem manifestiralo na telesa je bila samo posledica večletnega psihičnega zanemarjanja samega sebe nekje sem prebral da ste dejali da preden je vaše mati doživele infarkt ste slišali skozi so ste bili v preživeli v bistvu mama je da živela infarkt in je potem šla na rehabilitacijo in je prišla domov na petek z popoldne 14 maja 2008 je to bilo in jaz sem zvečer potem slišal s kovykanje sobe pred hišo ampak to vrat že verjet da če sova nekje skupa poleg hiše naši romi v naseli še dandanes rečemo sovi mrtve ški ptič ne ki prinašajo na znanja smrt sem se jaz takrat zelo ustrašil in potem še doživel svoj veliki pa prvi večji panični napad in sem se dejansko res tega zelo zelo ustrašil ampak ja ta vraže verja so zelo še prisotna in lahko pač čisto iskreno povem kljub visoki izobrazbi ki jo danes sicer imam še vedno danes tudi ne vem če je kakšna od sestričen ali sorodnic noseča še vedno uno za vsak slučaj bomo sledili običajem in preživeli dejane bo kaj narobe tukaj izobrazba popolnoma zataji se pravi nosečnici je treba dati hrano ne ne samo hrano ampak mi gremo res v take ekstreme ker se spomnim ko je bila nečakinja noseča si je zaželela lubenice sredi zime ne ja seveda njen partnerji je odhitel in šel v ne vem koliko trgovin ker je iskal lubenico ker je pač to želela jesti da se ne bo kaj zgodilo ker potem imamo mi še nadaljevanje dokler ne dobiš hrane nesen nikjer prijet na telesu da se ne bo poznal kakšen madež potem slišal sem tudi že zato da nosečnica ne sme gledati skozi okno ko se bliska ker bo otrok grd če gre nosečnica recimo k nekomu na obisk pa ta obisk ne ki bo sprejel to nosečnico skrije hrano preden da ona pride ker ne želi deliti hrane potem ta otrok tega človeka ne bo mel radi ne ampak to so taka hecna v preživela kim romi še vedno verjamemo začuda in tu pravim tudi izobrazba nič ne pomaga ena takšna je ostalo vtipne predstave romkinja ki šloge iz kave je recimo vaša babico vaša mati znala coproti na primer joj s temi v roki je vedno toliko vprašanj in toliko zaniman jaz bi po moje lahko celo tržno nišo iz tega naredil ampak je res da mi je babica pred smrtjo ker na srečo sem že takrat deloval kot novinarji sem veliko spraševal in zapisoval mi je povedala par stvari kako se določenih stvari znebiti a oziroma preveriti če karkoli drži nočem preveč niti posegati to o to sfere ker ono res za vsak slučaj da ne bomo tako kot je recimo veliko dobrega na svetu je tudi veliko slabega bomo rekli temu tako v vašem naselju je vladal matriarhat to pomeni da je bila glava družine vaša babica je to pogosto evropskih skupnosti kako to izgleda v praksi kako funkcionirajo tako še danes bi rekel da za prekmurje veličinama velja matriarhat da je ženska tista družini ki je glava družine recimo rome v mariboru so popolnoma podvrženi patriarhalnemu sistemu tam je celo še vloga romske ženske znotraj družini že toliko dej previligirana da recimo grejo v skrajnosti da se ženska ne sme zaposlovati izobraževati tudi na dolenjskem je bolj prisoten patriarhati jim je vedno zanimivo ko jim razlagam primerja iz naše širše družine da so ženske tisti ki vodijo recimo finance v družini me to popolnoma nekaj nedopustnega kako lahko ženska vodi finance ampak ja znotraj naše družine je bila babica tista ki je imela glavno besedo kar je bilo recimo nam ko smo se preselili v prekmurje nekaj zelo nenavadnega nekaj novega kaj nam bo sedaj babica žogala kako bomo mi živeli ampak ja hitro ugotoviš ta sistem se malce zoperstaviš si malce skrega ampak potem za koplješ bojno sekiro in potem gremo dalje kako pa grem material skupaj na primer z dogovorjenimi porokami mladoletnih romskih deklic ki so ponekod deu realnosti še danes tudi v sloveniji tudi sistemski ravni smo lahko večkrat slišali da gre za tako imenovano ro


//dodano iz https://www.speechmatics.com servisa, google speech recognition tega dela ni mogel spraviti v tekst
[0:24:00]
SPEAKER: S1
Tradicije. Toda v resnici gre za navadno trgovino z ljudmi.
SPEAKER: S2
No ja, to ni del romske kulture, to vedno povem. Je pa res, da se tovrstni primeri, če se že zgodijo. Na srečo jih ni toliko, kolikor bi si morda poslušalci mislili, da so se pa res zgodijo res na območju Maribora in Dolenjske, kjer je prisoten patriarhat? Kar me najbolj žalosti, da Romi. Recimo v Mariboru sem že parkrat slišal, da sami rečejo vse to je pač del naše kulture in že s tem zmotno prepričujejo oziroma ozaveščajo ostale ljudi, ker sami ne vedo, da to ni del romske kulture, nikoli ni bilo. Ampak ja, je pa potem posledica tega, da skozi leta so, tudi ko so bili določeni primeri recimo prijavljeni na razne institucije, tudi centre za socialno delo, da so pač ovrgli primer, pa čeravno s tem stavkom, da to je pač del romske tradicije oziroma kulture in oni pač to. Ker dvignejo roke, ne bodo storili ničesar, kar ni res še enkrat prezgodnje poroke. Dogovorjene poroke v romski skupnosti niso del romske kulture.
SPEAKER: S1
So trgovina z ljudmi, tako obstaja kak običaj, kako priklicati srečo? Prej sva govorila veliko o nesreči. Česa ne smemo narediti?
SPEAKER: S2
Začuda ni nobenega običaja oziroma vsaj, ki bi ga jaz spoznal, da prikličeš srečo. Ampak moja babica je vedno mi govorila oziroma vsem nam ne želi in ne počni drugim. Tisto, kar ne bi želel, da drugi počnejo, želijo tebi. Torej bodi dober do vseh, ne glede na to, kdo so in kaj so. One vedno izpostavlja na primer. Pa ne, je važno, če imajo dosta pene ali ne. Bodi dober.
SPEAKER: S1
Nedeljski gost. Sandi Horvat Kako vam je pri sprejemanju lastne identitete pomagal radio? Danes vas radijski poslušalci poznajo z našega prvega programa, kjer je ob ponedeljkih zvečer oddaja naše poti. Govoril sem z nekdanjo urednico oddaje Niso Britanci, ki za vas pravi, da ste zelo prijazna in pozitivno naravnana oseba, ki v vsaki stvari išče nekaj pozitivnega.
SPEAKER: S2
A ni to lepo?
SPEAKER: S1
Kaj pa je lepega, recimo v medijskem poročanju o romskih vprašanjih? Zdaj lahko spremljamo, kaj se dogaja na Dolenjskem. Je to poročanje v redu?
SPEAKER: S2
Jaz sem dejansko v zadnjih tednih na res velikem križišču, ker gledam na stvari z večih strani kot pripadnik romske skupnosti, tudi kot novinar nacionalnega radia, tudi kot posameznik, tudi kot aktivist, nevladniki. In včasih imam prav take mešane občutke glede načina poročanja večine medijev v Sloveniji, kar me zelo žalosti, da je večinoma poročalo ne samo enostransko, ampak dokaj sovražno naperjeno. Jaz sam zagovarjam oziroma sam se izogibam. Tudi v naši oddaji Amare Roma v ponedeljek zvečer pridevniku romski. Ker se meni zdi pomembno, da vedno izpostavljamo, da gre za romske starše, romske učence, ker to so samo starši in so učenci. Nobenemu Romom o Sloveniji ne piše na osebni izkaznici, da so tudi pripadniki romske skupnosti. Vsi smo državljani Slovenije. Najprej. In me zelo žalosti, da se pač mediji tega pridevnika zelo prepogosto poslužujejo. Samo zato pač, da bo več klikov, všečkov, delitev na spletu in branje člankov, ampak s tem dejansko ustvarjajo še večjo vrzel med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo v Sloveniji. Pa bom dal čist banalen primer. Nikoli nisem prebral novice, Ne vem. Prekmurski učenec je napadel primorskega učenca, v osnovni šoli ne. Ampak bo pa novica zelo brana. Ko bo pa pisalo, da je romski učenec napadel učenca.
SPEAKER: S1
V ponedeljek ste v oddaji Naše poti govorili o naselju Šmihel. V čem se vaša oddaja razlikuje od večinskega medijskega diskurza?
SPEAKER: S2
Jaz se zavedam, da naša oddaja, ki je tedenska in imamo eno uro programa na teden, da lahko poslušalcem prenesemo zgodbe Romov, tiste bolj pozitivne dobre zgodbe in prikažemo tudi ostalim ljudem narodnosti, ki živijo v Sloveniji. Da smo Romi tudi samo ljudje in da imamo popolnoma enake izzive kot vsak drug posameznik. In jaz res štejem našo oddajo kot privilegij, da smo ena od redkih oddaj v Sloveniji. Nočem reči edina, ampak eden. Ena od redkih oddaj, ki ponuja toliko pozitivnih dobrih zgodb iz sveta Romov, predvsem iz Slovenije in ravno iz Šmihela, Ker smo bili tam pred tem incidentom, ki se je zgodil v nedeljo, smo iskali dobre primere prakse. Ker večina medijev potem stopi samo na vem, da predstavnikov lokalne skupnosti morda do kakšnih predstavniki policije, centra za socialno delo, da se zadeva tu zaključi, nihče pa nikoli ne vpraša ne da možnosti samim Romom, da oni povedo, ker so tudi oni tisti, ki živijo z večinsko skupnostjo na tistem območju. Ne. Tudi Romi se bojijo ne Romov. In je potreben ta skupni dialog. In tega res dejansko na terenu pogrešam.
SPEAKER: S1
Ampak kako bi to pojasnili nekomu, ki živi na Dolenjskem, v bližini nekega naselja, v katerem živijo Romi in imajo težave tudi zaradi kriminalnih dejavnosti?
SPEAKER: S2
Bom izpostavil primer iz Brežic. Tudi pred incidentom, ki se je zgodil v Brežicah, smo bili s televizijsko in tudi radijsko ekipo v Brežicah in smo iz Brežic odšli res polni dobrih vtisov. Ampak Romi so nam sami tam povedali, da živi v občini ena družina Romov, ki se je tja preselila iz druge občine in tisti posamezniki povzročajo težave in mečejo slabo luč na celotno romsko skupnost. Ampak tega se zavedajo tam, recimo tudi večinsko prebivalstvo, ker so nam tudi sami povedali, da vedo za tega oziroma dva posameznika iste družine, ki povzročata morda kazniva dejanja. Ampak ne, vseeno imajo nekje zadaj v glavi. Kaj pa če ipak so Romi? Ampak brežiška občina je ena tistih pozitivnih občin na jugovzhodu, ki je šla korak naprej in bo naselje legalizirala s pomočjo tudi teh ne namenskih sredstev S strani vladnega urada za narodnosti je kontaktirala vseh 14. Mislim, da je 14 solastnikov zemljišča, na katerem je to romsko naselje, da bo sklenila pogodbe, odkupila zemljišča in legalizirala naselja, pripeljala elektriko tako, da se dane. Zato pravim, da smo mi iz Brežic šli res polni dobrih vtisov, zato me tisti incident in potem vsa tista gonja, ki je sledila tudi v medijskem svetu, zelo presenetila in zelo šokiralo.
SPEAKER: S1
Govorila sva o diskriminaciji. Sistem je dolgo pošiljal Rome v šole s prilagojenim programom. Danes ima na primer romske pomočnike, ki so zaposleni kot pomočniki gibalno oviranim. Uradno neformalno.
SPEAKER: S2
Mi vedno rečemo, da so centri za socialno delo in tudi šole takrat kar po tekočem traku štempljanje te odločbe in pošiljale otroke v šolo s prilagojenim programom. In danes imamo kar naenkrat neko veliko generacijo neizobraženih Romov, ki imajo dejansko odločbo, da so nesposobni za delo oziroma imajo status invalida in zato ne morejo dobiti zaposlitve, čeprav s temi otroci ni bilo takrat nič narobe. Kar se tiče samih romskih pomočnikov. Ja, je tukaj že sistemska diskriminacija, narejena s tem, da so jih zaposlili. Kot ste že omenili, kot spremljevalce gibalno oviranih oseb na na šolah preko Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. To je že popolnoma skregano z vso logiko in kar se dogaja v šolah, jaz vedno izpostavljam. Poglejte stran ni ne romskega očeta.



[0:32:00] kako on gledam na ta proces v šoli ima sošolca ki prihaja z romske skupnosti in tam vidi tako imenovanega romskega pomočnika in že v štartu razmišlja aha on rabi dodatno pomoč ker je room ker ne zna ker ne ve in ti romski pomočniki čeprav kolikor so dobri in pač da so prisotni na šolah povzročajo in rišejo to ne vidno črto delitve med nami in onimi ne in tudi znotraj šole se potem že učenci med sabo delijo mi in vi ne in se dejansko spet ustvarjata nekaj ne potrebna tenzija jaz vedno govorim tudi na ministrstvu sem povedal če že imate dodatno pomoč v šoli naj bo to zgolj samo pomočnik pa tudi če bodo samo učne pomoči deležni samo učenci romi pač ne bojo ampak že to poimenovanje in spet smo pridevnikov romski vedno ta romski pomočnik ne te delitve mi vi oni to nikamor ne pelje vi predstavljajo to je prvo linijo visoko izobraženih romov borite se z pravice ste predsednik romskega akademskega kluba ali mladi romi danes vidijo v smislu izobraževanju včasih smo slišali več znaš več veljaš v tem turbo kapitalizmu to ne velja ravno več ko smo začeli z našim društvom pred 16 leti se nam je ta stavek da smo prva linija visoko izobraženih romov slovenije izdela kot velika pohvala a zelo hitro smo ugotovili da je ta pohvala postala zelo veliko breme s strani države ker se je država začela do nas obnašati tudi na ta način samo zato ker ste visoko izobraženi romi se da je vaša naloga da morate rešiti vse izzive in vse težave romske skupnosti v sloveniji kar seveda ne drži je pa sodoben izziv našega društva predvsem to ker se bojim tako kot so mi smo bili prvi visoko izobraženi rome v telini da smo tudi zadnji ampak nes tega vidika kot izobraženi romi ampak kot visoko izobraženi romi ki so aktivni na področju romskih vprašanj ker mladi danes govorimo o izobraženih romih sploh ne želijo sodelovati v kakršnih kolih aktivnosti ki bi jim ozaveščale informirane evromski kulturi zgodovini jezikov ker so že tako vključeni v širšo družbo da se jim to več ne zdi pomembno ampak po drugi strani nas pa zelo veseli da imamo tudi v prekmurju in tudi drugod po sloveniji vse več visoko izobraženi hromad položaj romov v prekmurju se pogosto predstavljajo kot diametralno nasprotju položaja na dolenjskem se ga idealizira toda tudi v prekmurju ni vse z rožnov ne ne ne tudi v prekmurju ni samo vse rožnato in blizu bi rekla tudi mi imamo s svojo paleto izzivov je še kar nekaj naselij ki še niso urejena sicer infrastrukturo imajo samo kakšno življenje v tistih naselji jih je zelo podobno kot na v naseljih na dolenjskem tako da tudi pri nas ni tako vse blešče kot morda nekateri mediji to prikazujejo a ampak jim mi pa dejansko v prekmurju opažamo tudi že nekaj nov fenomen sodobnih teh izzivov tudi bolezni od alkoholizma zasvojenosti predvsem z igrami na srečo in to dejansko ljudi pelje šel večji krog revščine v katerem že tako morda prebivajo ampak tukaj bi izpostavil eno zadevo kar me vedno sprašujejo zakaj ta razlika prekmurje dolenjska ne samo zgodovinsko gledano zaradi načina preseljevanja ampak prinesel je bila generacija starih staršev tista ki je šla prva dela recimo ne vem kmetom na poljem in so oni bili tisti prvi gradniki so bivanja v našem okolju in nadalje generacija naših staršev je tudi odšla delat in tudi v tujino in kaj se dejansko zgodi rom ki živel v naselju celo življenje odide iz naselja delat tam prevzame nove vrednote nove norme morala načela karkoli prenese nazaj domače naselje in matično družinsko celico začne spreminjat od znotraj na dolenjskem pa sedaj samo vidimo pritisk od od zunaj tako rekoč v naselje in želijo spremeniti naselje od zunaj navznoter kar pa dejansko romi dojema kot neko represijo kot nekaj nujnega dodatno breme in se seveda temu tudi upirajo zato mislim da bi tam bil pristop morda malce bolj drugačno bi moral biti operen znotraj naselje poiskati potencialu mladih jim zagotoviti pri izobrazbo tudi zaposlitev je naj potem začnejo znotraj naselja sami spreminjat ljudi način razmišljanja da smo danes v prekmurju res morda o večini dobro situirani je bilo potrebnih recimo 60 70 let nihče te samo pozitivnih stvari včasih tudi kritični tudi na primer dokrovne zveze romov do 20 milijonov ki naj bi šli zarome pa večino greza zaposlovanje ne romskega prebivalstva in tako naprej to da ostanil v pri pozitivnem ja am moja babica je vedno rekla boj si kdor dober do drugih pa delajo je to kar tičeš kaj ti drugi tudi napravijo ne važna toče imajo penne za ali ne in to je res en takša fajna fajna modrost za al konec najinega pogovora nedeljske gozd 222 sandi horvath hvala da ste prišli in želim veliko uspeha pri vašem poslanstvu poslušalcem pa svetujem da vzamejo na primer v roke vašo knjigo beli romb hvala lepa za povabilom za konec pa morda še pozdrav oromščini za lepši dan ki je volnina v tomengem