Vlada uvaja zakonsko podlago za policijsko uro in omejitev gibanja na razdaljo od doma​

Novela zakona o nalezljivih boleznih, ki bo prihodnji teden pred poslanci, bi vladi omogočila uvedbo rigoroznih epidemioloških ukrepov, denimo policijske ure, omejitve gibanja na določeno razdaljo od doma ali popolne prepovedi zbiranja.


Prihodnji teden bodo poslanci državnega zbora odločali o spremembah temeljne epidemiološke zakonodaje – torej o tem, kdo, kdaj in kako bo lahko v prihodnje v imenu zajezitve širjenja nalezljive bolezni posegal v pravice državljanov. Obravnavali bodo predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki so jo na ministrstvu za zdravje pripravili zlasti zato, ker jim je ustavno sodišče v svoji nedavni prelomni odločitvi naložilo odpravo neustavnosti. Je vlada s predlogom novele odgovorila na pomisleke ustavnega sodišča in predpisala ustrezne varovalke za varstvo pred arbitrarnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine?

Prvotni predlog novele zakona ni odgovoril niti na nekatere temeljne očitke ustavnega sodišča, na primer, da je treba omejitvene ukrepe konkretizirati. V zadnjih tednih so na ministrstvu za zdravje predlog zakona precej dopolnili. Vendar tudi predlog, ki ga je pred dobrim tednom potrdila vlada in ki so ga včeraj obravnavali člani parlamentarnega odbora za zdravstvo, po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora (ZPS) vladi še vedno omogoča arbitrarno odločanje o omejitvenih ukrepih.

Kakšne so novosti?​

Ključna novost aktualnega predloga glede na prvotni predlog in glede na trenutno veljavni zakon o nalezljivih boleznih je, da konkretneje določa možne omejitvene ukrepe. Pri tem določa široko paleto možnih ukrepov, od milejših do zelo intenzivnih. Na področju omejitev gibanja in zbiranja so med najbolj »zanimivimi«: omejitev gibanja na regijo, občino ali drugo teritorialno enoto; omejitev oziroma prepoved gibanja na določeno razdaljo od prebivališča posameznika in omejitev oziroma prepoved gibanja ob določenih urah v dnevu. V praksi to pomeni, da bi vlada lahko na primer vnovič uvedla policijsko uro ali pa omejila izhode prebivalcem na kilometer od doma. Pri tem so predlagana zakonska določila napisana na način, da določajo, da lahko vlada uvede »zlasti« oziroma »tudi« naštete ukrepe, kar pomeni, da lahko uvede tudi ukrepe, ki niso konkretno določeni.

Da je takšna formulacija, ki seznama možnih ukrepov v resnici ne zamejuje, problematična, so vlado in poslance opozorili tudi v ZPS. Še posebej pa je to problematično zato, ker vlada s temi ukrepi omejuje človekove pravice. Ali kot so v ZPS zapisali v svojem mnenju k predlogu novele: »Glede pomensko tako odprte ureditve se lahko ponovno zastavi vprašanje določnosti zakonske podlage, saj je zahteva po njeni določnosti strožja, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.« Špela Maček Guštin iz ZPS je na včerajšnji seji odbora za zdravstvo izrecno opozorila, da besedilo na več mestih vladi še vedno omogoča arbitrirano odločanje o ukrepih, in nakazala, da lahko ob sprejemu takšnega predloga pričakujemo vnovično presojo ustavnosti določb na ustavnem sodišču.

Pretirane omejitve​

Da je besedilo novele zakona še vedno premalo določno, meni tudi Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Formulacija v predlogu zakona, da lahko vlada uvede »zlasti« naštete ukrepe, je po njenih besedah tako odprta, da vladi ob pomanjkanju drugih varovalk dopušča, da poleg navedenih ukrepov uvede še praktično katere koli druge ukrepe. »Predlog novele zakona ne zagotavlja varovalk pred arbitrarnim odločanjem vlade,« je opozorila. Poleg tega predlagana zakonska določila dopuščajo možnost popolne prepovedi izvrševanja posameznih človekovih pravic, kot je pravica do zbiranja, kar po njenem gotovo predstavlja preveč intenziven poseg v človekove pravice.

Tak primer je denimo možnost popolne prepovedi shodov. »Ustavno sodišče v Nemčiji je na primer že zavzelo stališče, da prepoved shodov ni dopustna, pri nas pa z novelo zakona uvajamo prav to,« je izpostavila Anuška Podvršič. Spomnila je, da je tudi slovensko ustavno sodišče spomladi zadržalo izvrševanje dela odloka o omejitvi gibanja in zbiranja, ki se je nanašal na prepoved shodov. »Ustavno sodišče je prepoznalo, da ni ustrezna niti popolna prepoved niti rigorozna omejitev shodov, kot je omejitev na deset oseb. Pri tem je upoštevalo tudi, da je sporočilo na primer desetih oseb na shodu bistveno šibkejše od sporočila, ki ga izrazi več oseb. Vlada bi torej morala shode – če je glede na epidemiološke razmere to potrebno – omejiti predvsem na način, da za shode predpiše različne epidemiološke ukrepe, s katerimi preprečuje prenos nalezljive bolezni, na primer nošenje mask ali minimalna razdalja, v osnovi pa ljudem omogočiti, da še vedno izvršujejo svojo pravico do izražanja političnih prepričanj,« je dejala.

Epidemiološko neprepričljivi ukrepi​

Da je v zakon o nalezljivih boleznih zgrešeno uvajati podlago za ukrep policijske ure, meni tudi strokovnjak za ustavno pravo z ljubljanske pravne fakultete dr. Samo Bardutzky. »Oblast v preteklem letu ni bila sposobna prepričljivo pojasniti, kako s policijsko uro zaustavlja širjenje bolezni,« je opozoril. Da predlog novele uvaja podlago za omejitvene ukrepe, ki imajo šibko strokovno podlago, hkrati pa zelo intenzivno posegajo v človekove pravice, je neuradno slišati tudi med nekaterimi epidemiologi.

Bardutzky je sicer kot dobrodošlo izpostavil, da predlog novele zakona izrecno omenja načelo sorazmernosti. Skrb vzbujajoče pa se mu zdi, da je sorazmernost omenjena le pri določanju izjem, ne pa pri samih omejitvenih ukrepih. »To pomeni, da lahko tudi v prihodnosti pri obvladovanju te ali novih bolezni pričakujemo pristop, ki je radikalno nasproten siceršnji logiki pravne države. V pravni državi nam je namreč dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. V preteklem letu nam je bilo pogosto – če malo karikiram – prepovedano skoraj vse, smeli pa smo le tisto, kar nam je bilo izrecno dovoljeno,« je dejal.