Odmev besed

Odmev besed, pisana črka, zvok besedila, šumenje misli, poezija noči. Tiho hodi obmestni piš vetra v tej brezčasnosti svetlobe. Tokrat sem se odločil, da se zaostrenost in nejevolja izrazja sprosti v tej ekspresiji užitka i da preprosto moja moč poleti proti čemerkoli me vodi pisana odeja. Glas kreacije potrebuje čas, potrbuje nego in tisto neverjetno sproščenost, ko se vse porazgubi v trenutku, nekaj tihega in iskrenega, nekaj izrazitega in skritega.

Pisanje opogumlja v tej meri, da si priseben, kaj hočeš, je uglasbitev duha na esenco obstoja. Opažam, da imam ogromno stvari, ki motijo mojo koncentracijo, skorajda kot nekakšen beg pred tem, kar bi dejansko moral narediti, morda ne bi bilo nespametno, da to spremenim in se poskušam osredotočiti na tisto, kar moram preprosto postoriti. Nujno je potrpeti v kreaciji prihodnosti, nujno je s tem opraviti in naj bo stvar še tako ogabna in nezabavna, preprosto je potrebno - gre za mojo prihodnost, za tisto, kar je kritično in nujno. Naredil si tisto, kar si moral, zaslužil si potrebno, zdaj se preprosto sprosti in naredi.