4. Dva od petih
Leta 1958 je podjetje ibm dalo na trg raˇcunalnik ibm 7070, ki je nadomestil predhodne
modele raˇcunalnikov z elektronkami, saj je bil izdelan s tranzistorji in zato zmogljivejˇsi
in energijsko manj potraten.
Ker je bil model ibm 7070 namenjen poslovnim obdelavam, so bila ˇstevila v njem
shranjena kot deset desetiˇskih ˇstevk, vsaka ˇstevka pa zapisana s petimi biti, skupaj torej
50 bitov (in dodatni predznak, s katerim pa se v tej nalogi ne bomo ukvarjali).
Ceprav bi za zapis ˇstevke med 0 in 9 zadoˇsˇcali ˇstirje biti, so se izdelovalci zavedali ˇ
moˇznosti napak pri hranjenju in obdelavi podatkov, zato so se odloˇcili za pet bitov in
izmed vseh moˇznih 32 kombinacij izbrali deset takih, pri katerih velja, da ima vsaka
veljavna desetiˇska ˇstevka natanko dva bita od petih postavljena na 1, ostali trije pa
morajo biti 0. Ce se je med obdelavo kje pojavila nedovoljena kombinacija bitov, je bila ˇ
javljena napaka.
Tako kodiranje omogoˇca, da zaznamo vsako posamiˇcno napako (sprememba enega
bita iz 1 v 0 ali obratno), lahko pa celo veˇc napak, ˇce so vse iste vrste (vse iz 0 v 1 ali
pa vse iz 1 v 0).
Tole je tabela, po kateri se pri ibm 7070 ˇstevila med 0 in 9 zakodirajo v petbitno
kodo:
1 11000
2 10100
3 10010
4 01010
5 00110
6 10001
7 01001
8 00101
9 00011
0 01100
Napiˇsi program, ki bo prebral eno vrstico z vhodne datoteke ali standardnega vhoda
(kar ti je laˇzje), v kateri se nahaja zapis enega desetmestnega kodiranega ˇstevila. Vrstica
vsebuje 50 takih znakov, ki so enice ali niˇcle (poleg njih so lahko v vrstici ˇse drugi
znaki, na primer presledki, vendar vse take druge znake zanemarimo; vsega skupaj pa
je vrstica dolga najveˇc 100 znakov), in predstavlja deset desetiˇskih ˇstevk. Program naj
izpiˇse prebrano ˇstevilo s ˇstevkami med ”
0“ in ”
9“, morebitne neveljavne ˇstevke v ˇstevilu
pa naj izpiˇse kot zvezdice.
Primer vhodnih podatkov:
01a100 0110000110, 10100 10110 x 010 10 00110;;;;10001 00000 00011
Pri tem primeru je rezultat:
0052*456*9