Čudnost

Spet se moje okončine prenašajo v urah čudnih temačnih odtenkov. V urah zoglenelih temačnih predstav o prihodnosti, ko se bo obstoječe stanje zdelo le uvid v preteklost, in človek se bom začudeno grimasal nad svojo neumnostjo in kako je trošil pomembne sekunde, minute in ure svojega vsakdanjika. A čemu je razlika, kot da je v osnovi kakšna razlika, če svojo neumorno veličino kažeš prilepljen v odsotnosti ali pa svojo veličino izgubljaš v množičnosti ostalega. Tako ali drugače je razultat isti - in ta je izgon človekove zavesti, da se vpraša o tistih temeljnih človeških vprašanjih, ki so podobno nebulozna kot iskanje sreče. Nečesa, kar se ne da najti, in pride le s preprostim, stoičnim zamahom nemoči in nemudoma se občuti volja do življenja, ki je bila še minuto nazaj nedosegljiva.

Zdaj se je preprosto potrebno soočiti s tistim neumornim občutkom, ko se misel spopada z nečim gostim, nezaželjenim in prigristi do konca. Nikakor ne obupati, prigristi do konca in v dneh, ki sledijo, užiti radosti življenja in se predati trenutku. Tako boš ugotovil, da je bil vsak trenutek, ki še pride, vreden temačnega šarjenja po globinah bednosti. Učenje je tako ali drugače beseda, ki nima veze z znanjem. Odpočij svojo misel in sprosti glavo za podatke.