Posvet o vlogi države pri internetu: Slovenija potrebuje jasno strategijo

Ljubljana, 24. septembra (STA) - Slovenija potrebuje jasno strategijo na področju interneta in elektronskih komunikacij, se je glasil eden ključnih pozivov udeležencev današnjega posveta o vlogi države pri internetu, v sklopu katerega je sedem organizacij podpisalo tudi dokument o ustanovitvi Slovenskega internetnega foruma.**

Forum bo namenjen politični razpravi o zadevah s področja interneta, nastal pa je na pobudo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot nacionalna iniciativa Svetovnega foruma o upravljanju interneta (IGF).

Med ustanovitelje pa sodijo še Inštitut za elektronsko participacijo, Svet za elektronske komunikacije, Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek), Gospodarska zbornica Slovenije, Internet Society - Slovenia in Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes).

Kot je pojasnil generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo Marjan Turk, se bodo na ministrstvu prizadevali, da bo forum omogočal dialog vseh zainteresiranih skupin.

V razpravi so udeleženci orisali naloge foruma in spregovorili o ključnih vprašanjih s področja interneta, kot so varnost omrežij, zaščita zasebnosti, vprašanje vlaganj v telekomunikacijsko infrastrukturo, načrti Evropske komisije za enoten evropski trg telekomunikacij in elektronska participacija, večkrat pa je bila izpostavljena tudi potreba po jasni in izvedljivi državni strategiji na področju interneta in telekomunikacij.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je uvodoma izpostavil, da internet že dolgo ni več omejen na akademsko in raziskovalno sfero, ampak je postal ključen za razvoj sodobnega gospodarstva. Kot tak tako postaja stvar javnega interesa, s tem pa se odpirajo vprašanja o zagotavljanju dostopnosti, odprtosti, zasebnosti kot tudi varnosti.

Javnega posveta so se kot razpravljavci poleg ministra udeležili se predsednica Internet Society - Slovenia Borka Jerman Blažič, predsednik Connect Advisory Forum Jozsef Gy?rk?s, predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf, vodja centra SI-CERT Gorazd Božič in direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda.

Božič je vlogo države razdelil na načelno in konkretno. V sklopu prve je izpostavil delujoč nadzor nad varnostnimi službami, ugoden vpliv na razvoj interneta in ustrezna vlaganja v infrastrukturo.

Konkretno vlogo države pa je ponazoril na primeru Snowden."Razkrilo se je to, da ne moremo več zaupati internetnemu oblaku, ki je večinoma lociran v ZDA. Kaj je rešitev? Čim več oblaka v EU ali pa v Sloveniji,"je izpostavil, ob tem pa dodal, da bi si Slovenija lahko na primer zastavila ambiciozen cilj, da bi v EU postala vodilna država na področju oblačnega računalništva, kar bi pripeljalo tudi vlaganja v infrastrukturo.

Predsednica Internet Society - Slovenia Blažičeva pa je opozorila na potrebo po spletni nevtralnosti, saj vse pogostejše omejevanje določenih tipov prometa, npr. spletne telefonije Skype ali pa protokola Tor, po njenih besedah Evropo približujejo državam kot so Iran ali Vietnam.

Ob tem od države pričakuje, da bo uporabnikom interneta zagotovila ustrezno odprtost in varnost, tako skozi tehnologijo kot tudi zakonodajo, saj zgolj tehnologija po zadnjih razkritjih o aktivnosti ameriških obveščevalcev očitno ni dovolj.

Po mnenju Gy?rk?sa pa je vloga države na področju interneta predvsem omogočiti razpravo vseh javnostih in jih tudi povezovati. Slovenija mora namreč imeti jasno stališče pri oblikovanju nove evropske zakonodaje, je prepričan.

Predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf pa je med drugim opozoril, da Slovenija še vedno zaostaja pri rabi interneta, izobraževalni sistem pa ponuja premalo povezanih veščin.

Dotaknil se je tudi nespretne rabe sredstev za gradnje širokopasovnih omrežij na podeželju ter izpostavil vprašanje financiranja te infrastrukture, ob tem pa opozoril, da bo v primeru ločevanja infrastrukture od storitev v primeru prodaje Telekoma Slovenije to breme padlo na državo.

Marko Anžič iz GZS pa je predstavil stališča industrije glede spletne nevtralnosti, ob tem pa izrazil skrb, da za kampanjo za spletno nevtralnost stojijo interesi ameriških spletnih velikanov, ki z zaračunavanjem za spletne storitve"poberejo smetano"dobička na internetu.

Kritičen je bil tudi do nedavnega predloga Evropske komisije za enoten evropski trg telekomunikacij. Predlog po mnenju GZS pomeni konsolidacijo trga po vzoru ZDA ali Kitajske, v katerem majhne države ne bodo izšle kot zmagovalke. Takšne spremembe bodo zaustavile investicije v infrastrukturo, je prepričan Anžič, ki še dodaja, da bosta sosednja Avstrija in še vsaj ena sosednja država glasovali proti predlogu komisije.

O predlogu komisije je spregovorila tudi Katja Mohar Bastar iz Apeka, ki se je strinjala, da bi uvedba enotnega trga prizadela slovenske operaterje. Vendar pa vsebuje precej dobrih rešitev za končne uporabnike, kamor spadajo nižje cene in določbe o spletni nevtralnosti, je dodala.