Intervju 2.0 - László Göncz

Kaj prinaša zakon o madžarski narodni skupnosti? Kakšne spremembe?
Slovenska manjšinska politika je bila tudi že na dobrih osnovah postavljena. Če primerjamo z drugimi državami, je bila tukaj Slovenija nedvomno v narekovajih, v prednosti. Kljub temu ugotavljamo največjo nedoslednost v tem sistemu, dejansko izvajanje zakonskih in ustavnih določb, zato je v tem predvidenem, novem, splošnem zakonu o narodni skupnosti, predvsem v ospredju tista fukncija, ki uvaja določene mehanizme na področju uresničevanja dejanskih zakonskih odločb. Poleg tega je še področje neke integracije zakonodaje, ker se moramo zavedati, da je v tem trenutku v Sloveniji več kot 100 zakonov. Skoraj 100 in več kot sto podzakonskih aktov. Torej je zelo širokovrstno, hkrati pa, če smo iskreni, precej nepregledno in zato je potrebna neka integracija tovrstnih določb. Hkrati pa povdarjam, je bistvo, da se zagotovijo neki mehanizmi, ki ustrezajo izzivom 21. stoletja, ker je marsikaj še v osnovi podobno, kot je bilo to postavljeno pred več desetletji in nedvomno je tukaj nadgradja potrebna, z druge strani pa tudi predvidevam, da kot izziv za Slovenijo, ki je na tem področju vedno bila v ospredju, tudi na evropski ravni, je dejansko to, da uspemo s to nadgradjo vsaj  za druge države oz. za urejanje pravic drugih podobnih ali pa tudi večjih narodnih skupnosti v Evropi in predvsem naši soseščini. Kar se zamejskih Slovencev tiče.

Kaj to dejansko pomeni? Spremembe naj bi bile predvsem na področju jezika, govora...?
No, izhajamo predsvem iz tega, da kljub idealnim pravnim normam v nekih ciklih, npr. v desetih letih, sicer zdaj v tem zadnjem obdobju, ni bilo štetja, klasičnega popisa prebivalstva, vendar pa vemo, da so trendi taki, da tako majhne skupnosti, se žal nekje od 15 do 20% se izgubi, tako smo tudi, če primerjamo popis iz leta 1991 s popisom iz leta 2002 je bil upad madžarske narodne skupnosti več kot 20%. Podobno je pri italjanski, torej to pomeni, da kljub  vzorni zakonodaji, nekaj v tem sistemu ne deluje. Ne deluje pa seveda več stvari, amapk za to zdaj ni časa. Če ste že omenili jezik, jezik je nedvomno osnova tega področja in mi bi si želeli in to je tudi interes nekega evropskega videnja ta problem, da poskušamo v tistih okoliščinah, ki so večkulturne jeziku dati nekoliko višji pomen v smislu...pa ne samo da pravno-formalno urejamo to z nekimi določbami, morda dajemo dodatke za dvojezičnost, ki so vedno zbujali neke težave ali pa dvome...torej to ni dovolj, predsem je pomembno, da je pristop do tega drugačen v smislu, da pojmujemo celotno vprašanje v kontekstu nadgradje določenega območja. Torej, za to smo nekaj več npr. v Prekmurju, ker imamo to specifiko. Žal, 20. stoletje je bilo obdobje tragičnih dogodkov, težav v našem primeru, revanšev takšnih in drugačnih... in pa iz tega potem političnih konfliktov, ampak jaz menim, da bi nekje morali preseči to situacijo in se morali zavedat, da s tem, če npr. se bolj poglobljeno uveljavi slovenščina ali pa tudi v Prekmurju v primerjavi z zakonodajo se govori in se prevzame madžarščina, da je to dodana vrednost temu okolju. Skratka, zaključujem, da v tem trenutku ni vprašanje, če lahko same narodne skupnosti obdržijo svojo kulturo in svoj jezik..tako majhne, kot smo mi in kot so Porabski Slovenci, žal ne. Tu je toliko večja odgovornost večinskega naroda in predvsem neposredno tistega okolja kjer živimo in jaz predlagam oz. prosim vse, da tiste negativne stereotipe, ki smo jih pridobili, da se to nekje opušča in se te stvari postavijo na nekih drugačnih temeljih, kjer dejansko pomeni jezik dodano vrednost. In predvsem vsakomur želimo tovrstne mehanizme, nekaj spontanega, normalnega, nikakor ne tisto, kar nas razdvaja, neko breme. Jaz živim v mešanem zakonu, jaz vam lahko zagotovim, da moji otroci od prvega dneva na enakovredni ravni obvladajo oba jezika. To sploh ni problem, če se k temu pristopi tako in je potem podobno, če gledamo z nekega širšega konteksta. Skratka, težava je takrat, če zaradi nekega konflikta, jezika ali kulture, že apriorij gojimo nek negativem odnos. Če pa se poglobimo v to vprašanje in v Prekmurju hvala bogu ni nekih večjih konfliktov na tem področju in tudi v preteklosti ni bilo...jaz vidim neko upanje, da ta pokrajina, tudi kar se reševanja tega problema tiče lahko postane vzor tudi v širšem evropskem kontekstu.

Zakaj je slovenska narodna skupnost na madžarskem v veliko slabšem položaju kot madžarska narodna skupnost pri nas v Sloveniji? Zakaj Slovenija ne obravnava  madžarske skupnosti z istimi vatli kot Madžari obravnavajo našo skupnost tam? In pa, zakaj ima madžarska narodna manjšina pri nas več pravic, kot večinosko prebivalstvo, Slovenci? To je moč zaznati v veliko primerih.
Hvala za ta vprašanja, v določenem smislu sem kontekst že postavil pri prejšnjem dialogu. Kar se odgovora tiče...Če začnemo od začetka. Sleherna narodna skupnost  neki subjekt, neka specifika, torej izredno težko je izenačevati, torej dajati enačaje med eno in drugo skupnost. Torej, če primerajo ti dve skupnosti, torej konkretno, kar se Prekmurja najbolj tiče, porabske slovenske in pa prekmurske Madžare, jaz moram povedati, da je vsaj dve stvari potrebno izpostaviti. Torej  je skupnost, ki je nastala na osnovi nekega političnega dogodka, skratka razpada Avstro-ogrske monarhije in na osnovi tega je iz bom rekel, večinskega statusa so pripadniki te skupnosti prišli v manjšinski status. Takih je seveda veliko v Evropi se refleks dojemanja narodnoste problematike in tudi svoje lastne identitete se vzpostavi drugače, kot pri drugi skupnosti. Žal so porabski Slovenci ostali izvem meja takratne države Srbov, Hrvatov in Slovencev in seveda na osnovi tega kasneje tudi Slovenije kot take in zato je ta kontinuiteta razvoja v bistvu drugačna pri dveh skupnostih. Drugi vidik je ta, da žal v preteklem obdobju, v enopartijskem obdobju...Madžarska je spadala pod Sovjetsko zvezo, saj so vojaki bili do 1990 na madžarskem in v okviru tega velikega konglomerata z narodnostnega vidika je bilo manjšinjsko vprašanje precej drugače postavljeno, kot s tega vidika v bolj demokratični Jugoslaviji. Zato, sem že prej povdaril, da Slovenija je hvala bogu že v 60ih letih začela z ustavo, 1974 vzpostavila pravni sistem, ki je postal prisoten v širšem območju. Medtem pa, ko žal porabski Slovenci so prišli v situacijo, ko se je za njih dejansko lahko pobrigalo in oni tudi sami so na drugi osnovi začeli dojemati svojo slovenstvo, komaj po preobrazbi sistema na madžarskem. To je ta glavni razkorak. Druga stvar pa, kljub temu moramo videt neke pozitivne premike, tudi pri porabskih Slovencih. Jaz sem prejšnji teden vodil eno delegacijo državnega zbora na Madžarsko in smo začeli v Porabju in moram povedati, da se Madžarska trudi, da doseže podobno raven kot Slovenija. Žal, še ni dosegla in še veliko manjka, žal so določene politične napake so in marsikdaj se ne postopa praviloma k reševanju teh težav. Ampak se je le nekaj začelo. Končno se je premaknila vzpostavitev povezav med Gornjim Senikom in Venico, v Budimpešti so že potrdili, da na koncu naslednjega leta, se bomo že lahko vozili po tej cesti. In to je ne velik korak naprej. Radijska postaja se je vzpostavila in tudi odlično deluje, govorim  radiu Monošter, tudi na področju šolstva so pozitivni premiki. Npr. kar se refleksa večinske poplacije tiče: gospa Pergarjeva me je informirala in sem bil zelo vesel, ko sem slišal, da tako v Monoštru, kot v ostalih veseh v Porabju je za nekoliko naraslo število otrok, ki izvirajo iz izrecno madžarskih družin. Bom rekel, renome slovenskega jezika v Porabju se počasi spreminja in to je izredno pomembno. O tem sem govoril prej, ko sem rekel, da je usoda manjšine precej odvisna od večine. Če bo vsa manjšina nekje uresničevala svoj jezik in vemo, da se tudi demografsko, sleherna manjšina krči...potem ni šans. Če pa celotno območje v to vlaga in z napori dodaja vrednost in te napore ne dojema kot napore, temveč kot pozitivno vrednto, potem je to lahko nekaj pozitivnega. Kljub vsemu s tega vidika gledam z optimizmom, na reševanje stvari v Porabju. Je tudi že sloj intelektualnega kadra, so ustanove, zdaj smo predvsem, naj bi se približali tistemu delu v Sloveniji, kar se tudi sistemskega financiranja tiče, lahko se ocenjuje, da je sistem nekje 50:50, ocenjuem pa da vsaj more biti 70:30, da je lahko funkcioniranje sistema stabilno. To še vedno velja tudi za Pomurje, s tega vidika, kar se rahajanja tiče. Z vidika kot zgodovinar bi lahko še veliko govoril, ampak enostavno je nekje treba naredit konec.
Zakaj pa slovenija ne meri z istimi vatli...jaz menim, da bi bilo slabo, da tista Slovenija, ki je postala vzorna že s tega vidika v 60ih, 70ih letih prjšnjega stoletja. Kljub vzornemu tretmaju, je še vedno upadanje madžarske populacije, da bi pa zato zdaj krčili pravice eni drugi skupnosti, menim da iz nikakršnega vidika ne bi bilo primerno.

Madžarska narodna manjšina ima pri nas več pravic kot večino prebivalstvo??
No, jaz moram poudarit, da osebno ne mislim tako. Imamo prekmurski madžari in italjani na obali imamo specifične pravice, ampak celotni manjšinski sistem v 70ih eltih je postavljen na neko osnovo pozitivne diskriminacije, da tisti, ki že apriorij izvirijo, da neka skupnost postane manjšina, da se poskuša loviti z dodatnimi možnostmi ali pravicami. Ampak kot sem že povdaril, če smo iskreni, zadnjič smo v okviru komisije za narodne skupnosti imeli neko analizo uresničevanja dvojezičnosti in smo ugotavljali, niti 20% se ne uresničuje tista dvojezičnost, ki je v zakonu zapisana. In kot se že poudaril, številko v skupnosti je upadlo v precejšnji meri, mislin, ne vem če smemo to vprašanje tako jemati. Verjetno pa bralec pri tem meni, da na področju šolstva ali kje drugje, bi se lahko zadeva vzpostavila bolj spontano, bolj do neke mere manj institucionalno in mogoče še  neki izvodi, ki s skupnimi napori lahko izboljšamo...ampak v klasičnem smislu, da bi lahko govorili o več pravicah mislim da ne. Poglejmo samo madžarska naselja ali madžarska naselja ob meji, seveda govorimo o slovenskih naslejih...vidimo to razliko? Nikakor ne, razvno zaradi nekdajih vplivov železne zavese, zaradi nekdanjih vplivov meje, je ta razlika v zaostajanju še vedno precejšnja. In v to območje je potrebno vlagati, taudi zato, da za prebivalca, ne glede na narodnost, na področju ustvarjanja gospodarske dejavnosti se zagotovi vsaj približno podobna raven, kot je neko povprečje v Sloveniji.

Se vam zdi smiselno in pravično da na dvojezičnem območju dobivajo vsi, ki govorijo dodatni jezik, torej madžarski, dobivajo določeno povišico k plači?
Vprašanje je izredno kompleksno. Bom težko odgovoril, tako da bo v kratkem odgovoru razumljivo, ampak ravno sedaj, ko se spet pristopa k spremembi plač v javnem sektorju, se odpira to vprašanje. Mi tudi sami ocenjujemo, da je to sistemsko reševanje dodatka v narodnostno mešanem območju, o čem nedvomno govori bralec, v marsičem ne zdrži. So sistemske težave, zato bomo poskušali vzpostavit bolj pravičen kontekst. Žal je kompleksna zadeva, ne bo šlo lahko. Vendar eno stvar moram poudarit. V smislu te slovenske manjšinske zaščite je ta dodatek bil zamišljen kot neka motivacija pri delu tistih, ki so bolj obremenjeni zaradi tega, ker morajo poznat dva jezika. Tisti ki živi v čisto enojezičnem okolju z tovrstnimi težavami se ne srečuje. S tega vidika je to bilo zamišljeno, vendar pa je sistem postal netransparenten in tudi kar se motivacije tiče, marsikdaj je učinkovitos vprašljiva. Zato se jaz strinjam s tistimi, ki na to opozarjajo in tudi sam menim, da moramo izboljšat ta sistem. Je pa seveda občutljivo vprašanje iz več razlogov, ampak da ne bom predolg, tega nikoli, nikakor ne moremo trditi, da je to automatizem, torej ne gre za sleherno delo. Zakonsko je predpisano v katerih primerih pač lahko dobijo ta dodatek. Večja težava je seveda v tem, če dobijo dodatek tudi tisti, ki si tega tako ali drugače ne zaslužijo in po nekih avtomatizmih le to pripada. Seveda pa je po drugi strani, zdaj ko ta sistem spreminjamo, bo to tudi neko jemanje že doseženih pravic, kar pa je drugi kontekst problema in ni lahka zadeva. Sam ugotavljam, da bi bila bolj rpavična rešitev, če bi že pri opisu nalog tovrstne težavnosti delovnega mesta bilo opredeljeno in se ne bi to vprašanje izpostavljajo kot neki dodatek ki buri duhove po nepotrbnem in tu nekih večjih zlorab ni bilo. Nikoli pa ne moreš izključevat sistemske težave, ki pa obstaja. Pri določeni isti profesiji, samo v različnem zavodu eni imajo od 3-6% tega dodatka, pri drugem zavodu pa vsaj za polovico več. Torej je veliko tukaj rezerve in če je kaj pučnega iz tega vprašanja, je to da je treba na tem delat in vzpostavit boljši sistem.

Slovenci na madžarskem, zaradi tega, ker so premajhna narodnostna skupnost svojega predstavnika v parlamentu nimajo. Se vam zdi taka odločitev sprejemljiva? Ste se zavzeli za povečanje pravic Slovencev na madžarskem. Če da, kako in če ne, zakaj ne?
Ne bi se rad hvalil, ampak prejšnjo sredo pri predsedniku parlamenta sem jaz osebno izpostavil ta problem in ta interes, da bi s slovenske strani nedvomno bilo za pričakovati in tudi na osnovi pogodbe o manjšinski zaščiti, ki je bila podpisana leta 1992, je zaželjeno da bosta kvaliteti tega poslanskega statusa identični ali zelo podobni. No, madžarska stran je to tudi razumela v celoti in seveda je problem je tukaj dosti bolj kompleksne narave, ker madžarksa ima 13 narodnih skupnosti, hkrati pa, kar marsikdo ne ve, ravno v naslednjem ciklu, torej že 	pri volitvah 2014, se bo madžarski parlament dobesedno prepolovil. Sedaj imajo 386 poslancev, leta 2014, pa bodo izvolili zgolj 199. To so ti ukrepi zaradi krize in kljub temu so pa sprejeli zakon v katerem zagotavljajo poslanska mesta, oz. vsaj možnosti zastopnika v madžarskem parlamentu in tukaj je ta pač omejitev, ki žal pri porabskih slovenskih nastopa kot problem, namreč 10.000 podpornih glasov mora biti za to, da narodna skupnost dobi svojega poslanca. Ampak moram poudarit , da dobijo porabski Slovenci zastopnika in imamo potrdilo, da ta zastopnik dejansko ima vse pravice, vključno z predlogi zakonov, dajaje stališč itd. preko komisije za narodne skupnosti, kjer pa ima pravico do glasovnja in poleg tega je tudi obljubljeno, da nekako Madžarska ne misli, da je ta korak zadnji in bodo poskušali še dogradit ta sistem v taki meri, da s tem tretmajem uvrščanja avtohtonosti v kakih 10ih letih, se lahko na ta račun še nekaj pridobi. Tudi osebno menim, da Madžarska 13 manjšin ne bi rabila imet kot avtohtone, ampak v tisti evforiji preobrazbe sisteme pred dvajestimi leti so se to tako odločili in zdaj jih nekje tepe tudi pri tem vprašanju. Jaz menim, da mi moramo vztrajat, da do tega vprašanja pride na podobni ravni, kot to imamo urejeno mi, je pa situacija, kjer bo možna od 2013 naprej verjetno zastopnikom pa velikanski korak v pozitivno smer v primerjavi s tistim, kar je bilo doslej.

Kako ocenjujete delo svoje predhodnice? Torej Marije Požonec?
Gospa je bila zelo prizadevna, tako z vidika regije, kot madžarske narodne skupnosti in je ogromno storila za to območje. Bile so sicer finančne plati precej drugačne, s tega vidika je situacija neprimerljiva, ampak kakorkoli jaz s tega vidika izrekam vso priznanje za njeno delo.


Tudi sami ste zdaj na polovici mandata in če pogledate nazaj, ste dosegli svoje cilje?
Poglejte, jaz sam lastno delo nikoli ne ocenjujem iz več razlogov. Sam status, moj status je le sprecifičen. Čeprav pravno formalno in politično istoveten z vsakim poslancem. Ampak jaz se nimam v klasičnem smislu za politika, nikakor ne strankarskega politika. Jaz izrecno kot strokovnjak poskušam na tem področju, kar se tiče manjšinskega vprašanja in regionalnega zagotvaljat neko dodano vrednost. Enostavno živimo v časih, ko žal drugi dan že nič ne drži, kar smo rekli prejšnji dan, predvsem zaradi finančnih težav in bi jaz res bil zelo vesel, če bi na podlagi manjšinseka zakona v odnosu do Madžarske, tudi v primerjavi dveh narodnih skupnosti, lahko dosegli pozitvne korake naprej. In pri tem menim, da smo vsi skupaj na dobri poti kar se pa finančne plati tiče ne vem kaj bo prineslo jutri, samo upajmo, da ta voz ne bo še naprej drvel s tako silovitostjo. Navzdol, kot se je to dogajalo zdaj.

Kolikšna je vaša plača?
Moja plača je z zakonom pogojena in je osnovna neto plača 2.300  in nekaj evrov. K temu je dodan še znesek za delovno dobo, ki je že 30 let, to je nekaj nad 200 evri. Žal pa z ZUJFom bomo predvsem poslanci, ki smo z obrobja Slovenije potegnili zelo zelo kratko in to zdaj ne namečen kot nek problem, ker v primerjavi s tistimi državljani, ki so  na minimalni plači, ali pa še tam ne, seveda je to neprimerljivo. Nepravično, ampak kljub temu moram dodat, da razen tega zneska dobimo še tisti pavšal, vendar morajo vsi vedet, da tisti, ki imamo službeno stanovanje v Ljubljani, ki nas stane nad 500 evrov in dobimo v tem trenutku samo 130, ostalo pokrivamo sami, nimamo niti enega kilometra obračunanega in s tem pavšalom jaz vsaj 2x grem relacijo Ljubljana-Lendava tekom enega tedna, no razen tega imam zelo veliko poslanskih forumov, tako da praktično smo žal v primerjavi iz poslanci iz Ljubljane ali ožje okolice Ljubljane zelo diskriminirani. Seveda pa v primerjavi s tistimi, ki živijo še v težjih okoliščinah, pa se nimamo pravice pritoževati. Podatki pa držijo in se lahko preverijo, saj so naše plače javne.

Koliko pa je bil z varčevalnimi ukrepi prikrajšan proračun madžarske narodne skupnosti, če je bil sploh?
Mi smo v dogovoru z vlado zapisali, da podpiramo vsa prizadevanja vlade, ki so usmerjena v reševanje gospodarske krize, za kar pričakujemo, da sistemsko financiranje, tisto, ki se nanaša na delovanje ustanov narodnih skupnosti, ne na plače ali ostale zadeve, da v tistem delu naj ne bilo zmanjšanja. To je vlada več ali manj uspela to besedo držati, zdaj na področju kulture je za 2014 predviden manjši znesek ampak tu se še pogajamo, ker še proračun ni sprejet. In na področju šolstva in izobraževanja v globalu bodo se zmanjšala sredstva, ampak s finančnega vidika, moram izreči kar korektnost vlade.

Se vam zdi primerno, da se otroke na dvojezičnih prodročjih na osnovnih šolah posiljuje z madžarskim jezikom? Zakaj starši oz. otroci nimajo možnosti izbire, če še madžarščino želijo učiti ali ne?
Posredno sem na to že odgovoril v okviru prejšnjih odgovorov. Jaz bi bil zelo žalosten, oz. sem, če se komurkoli zdi, da se z madžarščino posiljuje kogarkoli. Enostavno narodnostno mešano območje, ki je ustavna kategorija, je območje, kjer avtohtono skupaj živita, zgodovinsko, 100 let, dve narodni skupnosti. In te dve sta vedno vzajemno si spoznavali jezik, kulturo, tako ali drugače. V srednjem veku je bilo drugače, v novem pravtako, zdaj v moderni dobi pravtako so sprecifične okoliščine, ampak jaz menim da moramo doseči, da prebivalci tega območja madžarski jezik občutijo kot dodano vrednost, ki poleg slovenščine in angleščine, ki je zdaj že stalnica, da je to tudi v tem delu dejansko dodana vrednost za slehernega. Ampak kljub temu menim, da tiste možnosti, ki so dane na tem področju, da se uči kot materni jezik ali kot jezik okolja je omogočeno, da tisti, ki s kakršnihkoli razlogov, ki se ne želi tako poglabljat v madžarščino pa le ima možnosti do bolj formalnega učenja. Čeprav povdarjam, da je vsem v dobro in bi bil res zelo žalosten, če bi pristnost madžarske kulture tretirali kot neko negativno zadevo v nasprotju kar je pričakovanje 21. stoletja, pa tudi te multikulturalnosti Evrope, torej, da je sleherni jezik, ki ga obvladam, dodana vrednost.
To je neka stalnica v Evropi, tudi v flamskem delu se uči francoščina v Belgiji in obratno itd. To je čisto normalna okoliščina, npr. v italiji, kjer živijo Slovenci v šestih občinah je ista situacija, da se kot jezik okolja ponuja tudi slovenščina, ne ponuja, ampak je sestavni del sistema. Če bi to bilo prepuščeno izbiri slehernega bi na tem področju nastala situacija, ki bi bila za večinski narod in narodno skupnost dolgoročno slaba.

Menite da Slovenija potrebuje ministerstvo za zamejce po svetu? Če da, zakaj?
Nedvomno. Zdaj urad se imenuje ministerstvo, imamo pa ministrico za Slovence po svetu. Evropski narodi in evropske politične meje se niso mogle poistovetiti z dejanskim narodnim prostorom. So stičišča, kjer živita dve skupnosti, so tudi primeri ko ena narodna skupnost preseže določeno politično-geografsko mejo. In Slovenija podobno kot Madžarska ima eno četrtino ali blizu slovega narodnega telesa matične države in zato v Sloveniji je to vprašanje vitalnega pomena, saj predvsem pri tako majhnem narodu, kot so Slovenci, pa tudi kot je Madžarska, je pomembno da tudi z neke državljanske logike k temu pristopamo na osnovi pozitivne disktiminacije. Da poskušamo tistim slovenskim skupnistim, ki živijo izven meja matične domovine ravno s temi dodatnimi vzvodi, s posebnim povdarkom, z pozornostjo, kar žal vedno zaradi financ ni tako, ampak da vsaj s pozornostjo računamo njih, jim damo vedeti, da so sestavni del te celote in dolgoročno s področja znanosti, gospodarstva, infrastrukture so lahko dejnasko dodana vrednost. Če pa jih izključimo ali pozabimo, pa s tega lahko naredimo dvakrat slabo.

Kako komentirate delo parlamenta in kako komentirate cirkus v zvezi z izginulimi podpisi?
Ta cirkus...meni je zelo žal, da je do tega sploh lahko prišlo, enostavno ne morem dojeti, da ne obstajajo različni prevzemi zapisniku. Res, ne vem, kako lahko do tega prihaja in upam, da več nikoli do tega ne bo prišlo. Vendar pa, žal živimo v času ko v Evropi ne moremo pokazat vlade, ki glede na okoliščine lahko dela dobro. Zdaj če slovenska dela bolj ali manj dobro kot katera druga v naši širši okoliščini je težko presodit. Nedvomno dela v težki situaciji, žal dela tudi nekatere napake, je treba priznat, ampak kar se parlamentarizma tiče je najvažnejša težava v tem, da preposto, še vedno preveč prevladajo starankarski interesi. Jaz menim, da so taka krizna stanja dodaten izziv za to, da je iskanje skupnih imenovalcev dosti bolj prisotno tudi z vidika združevanja različih opcij ne glede na strankarsko pripadnost. Žal. Jaz sicer lažje izjavim to, ker nisem strankarsko opredeljen, ampak žal tega ne vidim do dovoljšne mere. In ko ena ali druga stran v narekovaju izgublja, potem se odraža to na vsebinskem vprašanju, uveljavlja svoj strankarski interes, čeprav tega ne bi smel. Sem žalosen da je tako in se strinjam s postavljalcem vprašanja.

Ste tudi pesnik, literat...ste premišljevali, da bi o delu parlamenta napisali kakšno pesem, ali kakšno drugo literarno delo?
Iskreno povem, o tem nisem razmišljal. Verjetno bi bilo kakšna tragikomična tema primerna. Kot to dela izvrstno Tone Partljič, ki je v svojem času bil tudi poslanec. Ampak v zadnjem času sem bolj usmerjen k proznim delom, koliko časa mi seveda ostane...oz. moj čas za to je vedno ponoči. Jaz ustvarjalni čas si jemljem nekje med 10. Uro in polnočjo. Tudi tako sem nekdaj, v mlajših letih to počel. Drugače pač ne gre in se bolj lotevam tistih vprašanj, ki se poskušajo osvetlit identiteto prekmurskega človeka, tako enega kot drugega. To me veliko bolj zanima, kot tovrstne reči, ki se dogajajo v parlamentu.

Kakšen predsednik bi bil po volji madžarskih Slovencev?
Mi se do tega vprašanja ne opredeljujemo, tudi jaz osebno ne, zato so mi nekateri zamerili, ko so me prosili za poslansko podporo, ker to omogoča nekoliko lažjo možnost kandidaranja. Jaz sem takoj rekel, da tu moram uveljavit svojo nadstrankarstvo, ker tako ali drugače bi se vzpostavilo neko neravnotežje do katerega nočemo pripeljati. Je pa nedvomno, da je poteben predsednik, ki je združevalen, komentar prvega kroga je plod tega, da neko bolj markartno opredeljevenje, ali levo ali desno, tudi iz prej omenjenega razloga, ko bi morali strankarski interesi nekje prit v ozadje, je verjetno manj sprejemljivo v tem trenutku. Pravim pa, osebno se nikakor ne želim opredeljevati.

Ali so meje iz Trianona krivične?
Prej sem rekel, da v Evropi meje narodov niso istovetne s političnimi mejami. Avstroogrska monarhija se je znašla v situaciji, v prvi svetovni vojni, ko je pač izgubila vojno. In zato je tudi razpadla. V tem razpadu je prišlo do neke mejne črt,e ki je bila nedvomno nepravična. Saj v primeru madžarske, je Madžarska izgubila 2/3 svojega ozemlja, kar ni tako velik problem, ker je na tem terirotijo živelo ogromno pripadnikov druge manjšine. Je pa dosti bolj problematično, da je takrat izgubila 1/3 lastnega narodnega telesa. Torej, zgodila, se je ista kriva kot Slovencem, dobesedno. Torej, Trianonska pogodba, kot pogodba, takrat nikakor ni bila pravična in seveda je to pogojevalo marsikatero pogodbo v 20. Stoletju, vendar danes v 21. Stoletju do tega vprašanja ne moremo pristopat tako, da bi si na osnovi tega delali konklikte ali si ustvarjali situacije, ki bi bile v škodo vsem prebivalcem. Moremo ocenit to krivičnost, hkrati pa dodati, da z nastajanjem EU in nekim drugačnim trentmajem meja, ki jih določa šengenska pogodba, je to vprašanje manj bistveno, saj narod se na kulturno jezikovni ravni lahko združuje ne glede na meje, kar pa se tudi hvala bogu dogaja. Kot državljan, kot državljanksa drža pa je vezan na določen prostor in kar se tega tiče, prekmurski madžari so se 100% sprijaznili s Slovenijo kot tudi svojo domovino. In temu primerno poskušajo vsak po svoji moči prispevati k blaginji te države, seveda v takih okoliščinah, ko je to bolj možno je tudi naš prispevek nekoliko večji, žal pa je danes tudi naš prispevek manjši, ampak upamo, da bo v bodoče na tem področju bolje.