Intervju 2.0 - Dejan Zečević (transkripcija)

Ali se da živeti od plesa?
Ja dejansko dostikrat slišimo, da miljone služimo in da se obračajo veliki denarji. Res je, da smo tu vsak dan...sobote, nedelje, praznike. Naj povem, da v celem šolskem letu, ko traja sezona, imam mogoče tri vikende na leto fraj. Ostalo smo pa vse, ali so dodatni treningi, ali so tekmovanja...Tako da, koliko delamo, se da živeti, ni pa lahek zaslužen denar. Prideš sem in malo skačeš...ni glih tako, doma imaš priprave z glasbo, z miksanjem glasbe, s kostumi, koreografijo. Vse stvari treba uskladit in to da prideš sem in pokažeš nekaj, to je še najlažja stvar.
Zdaj nevem, če je že kdo obogatel. Jaz kot lastnik plesne šole, če povem po pravici je to četrta sezona in prvič lahko povem, da smo štartali z nulo, mislim, da je nekaj ostalo od prejšnje sezone in da lahko živimo.
Ni slabo, ni pa to nevem kakšen denar, za luksozne stvari. To pa ne delamo zato, da bi bili bogataši, ampak to delamo zato, ker imamo radi, ker nas žene naprej, vsi rezultati otrok, ker tisti, ki pridejo na aerobiko, v tako velikem številu...in to nas vleče, ker vidiš da delaš dobro.
Je pa tako, da tisti, ki delajo za denar hitro propadejo, če ni ljubezni ali odrekanja potem tudi denarja ni. Mogoče ljudje ne vejo, da imamo plesno sezono in je 4 mesece na leto prazna dvorana, ker so šolske počitnice in ostanejo stroški in ostane najem dvorane in vse stvari, ki so povezane s tem. Ne dobiš pa evra not, ni rožnato, ampak delamo ogromno in ne morem rečt, da nam gre slabo.

Niti ni fiksnega delavnika...

Ja, delavnik je zelo tak, ko imajo drugi čas, ti delaš. Ko drugi počivajo, ti delaš ☺
Malce se pozna gospodarska kriza, ampak mi probamo nekaj novega ustvarit, gremo na teren in pokrivamo s temi stvarmi. Ok, jaz sem lastnik, kot učitelj plesa, ki pa samo pride učit...lahko se zasluži ogromno, je pa odvisno od tebe. Če si ti dober učitelj, znaš delat, ljudje te imajo radi, da lahko narediš vrhunski rezultat, ker to konec koncev ne gre se samo za tekmovanje, če si ti dober aerobičar, ljudje res pridejo k tebi, vidijo da imaš znanje, se da ogromno ur naredit.
Če pa si bolj povprečen, pa prideš, ja dajte mi delo, nekaj bi jaz migal...Ja, s tabo si nimam kaj začet ☺
Ni več tisto, da bi bil samo specialist, je treba se še kaj naučit, nevem, če učiš hip hop, ok si specialist za to, ampak moraš napolnit tudi ure in če treba se včasih kakšne otroške plese tudi naučit, ali pa kakšno valeto tu pa tam se naučit kakšno polko, valček, te stvari. Ker dejansko smo omejeni s časom, celo zdaj ko je delavnik tak, da ljudje pridejo ob 16ih, 17ih domov, nam ne preostane drugega, da začnemo 16.15 ob 21ih ali 21.30 pa že moramo zapret. To je 5 ur mogoče dela, navaden urnik pa je 8 ur. To je potem treba nekako nadoknadit. Se da, ni pa zdaj to tak, da bi hojladri...

Si kdaj imel priložnost nastopati v videospotih? In s katerim glasbenikom bi najraje sodeloval?

Ja, vsi smo imeli te želje in nekako se nismo nikoli toliko angažirali. Preveč sem imel rad naše učence. Ja, ko sem na faksu bil, sem vsak vikend hodil domov učit. Zdaj če bi se posvečal svoji karieri, bi pač vztrajal v plesnih šolah, se izobraževal, šel v tujino in adijo, ne. Ampak sem začel z našimi učenci in jih nekak nisem mogel spustit. Zdaj pa ok, jaz pa grem leto dni po svoje...dobro...želja je, ni pa to tisti prioritetni cilj. Zbral pa bi, Michael Jacksona, evo...ali pa Miss Eliot je zanimiva faca, Justin Timberlake, mislim vsi ti, ki so težke zvezde, vsi so magnet. Na nek način mi je nekako uspelo enkrat v Londonu, posnet eno reklamo, za eno kompilacijo, da sem doživel ta utrinek, kako se snemajo veliki videospoti ali pa reklame za nek cd. Smo pa sodelovali z našimi plesalci z našimi slovenskimi, npr. 2x smo bili pri Niki Zorjan, pri Zlatkotu.

Če se ne motim ste dolgo časa sodelovali kot trener pri plesni šoli Urška. Zakaj ste se odločil da odprete svojo plesno šolo  in kakšno je zdaj stanje med Urško in Zekom?

Ja, to ljudi zanima ☺ V bistvu moram povedati, da sem začel v Fitko klubu, ne. Potem smo prešli v plesni studio X in potem čez leto ali dve je prišla Urška. V bistvu smo mi že imeli svoje plesalce, utečeno delo in je Urška prevzela pač naše delo. Potem smo samo še rasli, tako da nisem tam začel. Ja, dejansko je tak, da delaš svoje, iščeš izobraževanje, se izobražuješ, tu pa tam, ogromno hodiš po drugih tekmovanjih, ne samo uradnih, ogromno delaš sam....Takrat so prišli tudi rezultati, jaz sem v tistih letih, 14 ali 15 medalj odnesel s svetovnih in evropskih prvenstev od tega 3 ali 4 evropske naslove pa 2 svetovna naslova...neven, preko 20 državnih pravkov sem imel, kar so ostali trenerji imeli, nevem, mogoče enega. V vseh teh letih. Potem, ko enkrat se začne ločevat na tvoje in moje plesalce, se več nisem najdel not in nisem več delal z veseljem. Nisem mogel delat več tisto, kar sem želel, ker je bilo vse drugo bolj pomembno, kot naše delo. Dejansko sem dal potem odpoved.
Nisem rekel: Jaz grem na svoje, ker nisem vedel in sem rekel samo, da mi je dosti vsega. Potem sem šel na svoje in potem teden, dva, tri premisleka, vidiš da, dejansko ....ka pa zdaj? ☺ Ne morem pustit otrok, nekaj pa da grem delat, nekaj drugega je bilo tak tak, pa sem se odločil... Bilo je težko, že je trajala gospodarska kriza pa sem šel.  Evo, tak da, v bistvi je bil to razlog, ni bil zdaj razlog, da imam toliko ljudi in dajmo mi na svoje, ker je zelo zelo težko in se s takim razmišljanjem lahko hitro zafrkneš.
Nismo imeli pač skupnega interesa pa smo šli narazen in odnosi med nami pa med Urško so dobri, se pozdravljamo, jaz delam svoje, oni delajo svoje.

Ni nekih večjih zamer?

Mislim, zamere....če imajo drugi zamere, jaz ne vem ne, ampak, jaz svoje delam, nimam se časa ukvarjat s trič trači in z drugimi in mi zmanjkuje čase za moje in se bolj posvečam, več energije dam temu, da pri sebi naredim zadeve kvalitetne, dobre, potem se pa pač vidi...rezultati prihajajo, ljudje prihajajo, dobro delamo, dvorane so polne, tak da super ☺

Kaj so bile največje ovire pri tem, da greš na svoje in začneš graditi iz nule? Je bil denar, pomanjkanje ljudi, birokracija?

V bistvu sem jaz imel največjo težavo, to je bila najti primeren prostor. Ples je pač taka zadeva, da imaš različne zvrsti in različne skupine: od mladinskih, pionirskih, članskih, potem so tu, mi imamo dosti zumbe in aerobike. Najti torej primeren prostor, ki bo zadosti velik. Najdeš nek prostor, pa je steber tam pa steber tam, pa je ozko, pa je preširoko...pa zaradi tega, ker če hočemo mi na tekmovanja, pa imamo veliko skupino, to je do 24 ljudi, mi imamo določene postavitve in jaz v določenem malem prostoru, ne morem raztgnit in potem moraš najemat veliko telovadnico. Tak da, največji problem pri meni je bil najti primeren prostor, ki bo samo moj, ker si jaz ne morem privoščit, evo zdaj bomo mi to dve uri imeli, pa potem pride nek ping pong, pa vmes še malo odbojke, ker jaz moram prit v soboto not pa v nedeljo... včasih so treningi ob desetih zvečer, včasih ob sedmih zjutraj, gimnazijci včasih pridejo namesto telovadbe na trening, tak da to je bil največji problem, najti primeren prostor.
Ko najdeš primeren prostor potem pa pride denar, ki je problem, ker prideš na banko in ne ne dobiš kredita, ne dobiš nič. V bistvu je bilo tak, da maksimalno kar so mi lahko zrihtali je, da sem šel 3000 evrov v minus. Se spomnim, 1. avgust je bil, ko sem jaz to odprl, imel sem minus 2965 evrov ☺ Tak da, lahko sem šel samo še 45 evrov v minus. Sem rekel: Tadeja, če danes na trening ne bo ljudi, nekak bomo to že vračali. Dejansko sem potem videl, da je bilo dobro, da sem šel na svoje. Sicer sem vedel, da tisti, ki so pri meni trenirali hip hop pa breakdance, ok ti bi prišli, ampak tega ni bilo veliko, ker s tem ne bi pokril niti najema dvorane. Kje pa so še ostali stroški. Ko pa sem videl, da je ogromno drugih plesalcev prihajalo, od drugih trenerjev, takrat sem videl dejansko kaj si ljudje želijo. In tisto ti da krila.
Denar, ja jaz sem pač imel srečo, da sem nekako zvozil. Je pa res da smo prvi dve leti vedno imeli minus. Pridejo trenutki, ko si po par mesecev pač ne daš plače, izplačaš ljudem, učiteljem, vse stroške pokriješ, zdaj če tebi ostane, pa nobenga ne briga. Jaz sem zelo skromen, nikoli, tudi če bi imel ogromno denarja, bi ogromno denarja vložil. Bi ga zapravil, za tujino, za izobraževanje...to, da ti neki odpreš, pa čakaš da bo padlo, pa ne gre...moreš biti skromen, pa se ti mogoče kdaj povrne. Tisto je največji problem, na začetku bum bum bomo zaslužili in adijo...ne gre se za to. Tak da mislim da je problem dvorana, začetni stroški, valda, treba reklamo nardit, avgusta ti nimaš nobenega človeka, ti moraš reklamo nardit in če hočeš, da je res efikastna, moraš ogromno plakatov, internet, televizija, radio, letaki. Birokratksih ovir pa ni bilo, ker sem s.p. že prej imel, ker sem se ukvarjal z aerobiko. Pravim, začetni vložek, denarni pa primerno mesto, pa da ni zelo zelo oddaljeno iz Murske Sobote. Ker so ljudje zelo zelo razvajeni, to moram povedat ☺

Pred nama sta dva pokala, izbral si ju s posebnim namenom. Zakaj?

Moram povedat, da sem ponosoen na vse dosežke, ok, mogoče sta ta dva glih...eden breakdance ekipno iz Poljske, naslov svetovnih prvakov, drug pa iz Nemčije, tudi naslov svetvnih prvakov. Evo, prejšnji vikend smo dobili novo svetovno prvakinjo, ampak si je ona odnesla pokal ☺ Ja, ta ekipa, ki je bila je res osvojila 3x naslov evropskih prvakov in 2x svetovnih. Sem ponosen na vse ostale rezultate tudi...smo vzeli medalje v disco dance, show dance... Če se malo pohvalim, sem eden redkih trenerjev v Sloveniji in drugje, da sem na zelo zelo različnih področjih uspel s svojimi plesalci. Zdaj pač ta dva sem vzel, ker iztopata...saj so ostali tudi zelo pomembni, ampak nisem mogel vseh prinesti ☺

Ali omogočate vašim najuspešnejšim plesalcem nadaljni razvoj pri karierni poti v obliki štipendij?

V obliki štipendij ne, ker denarja zaenkrat ni. Mogoče, ko se bo situacija spremenila in bo mogoče več ostalo in se bo dalo. Pomagamo pa, ko grejo na kakšno izobraževanje na kake delavnice in jim sofinanciramo določene stvari, jih mi pošljemo na izobraževanje... Ko bom ustvaril ekipo, ki bo stalna, zdaj sem še v fazi, ko nekako iščem primerne ljudi, ki bi res stali, da jim je to cilj za prihodnje, da potem vlagaš v njih. Da gremo tja na izobraževanje, v tujino mogoče za teden, dva...štipendij pa pravim, zaenkrat ne. Probam na ta način. Tem malo boljšim plesalcem, ki so že starejši, smo uvedli letos, da mi pomagajo, asistirajo pri učenju, da tudi tu nekaj zaslužijo mogoče, torej na ta način. Če bodo ostali in videli smisel, hvala bogu, če ne, bomo morali najti druge.

Kakšen je odnos, oziroma interes pri mladih, torej osnovnošolcih in dijakih za to zvrst športa? Je ples bolj popularen ali je zanimanje enakovredno napram drugim tradicionalnim športom?

Zelo dobro vprašanje, se mi zdi da ples je popularen. Zadnje čase vidim ogromno, televizija je naredila svoje, ti videospoti in plesalci, ki so v ospredju. Talente smo imeli, to je bilo močno medijsko, ja tudi sami smo sodelovali. Moram rečt, da je popularen. Z drugimi športi nevem, kolikor se pogovarjam levo, desno...dobro, nogomet je tak ali tak klasika in je polno ljudi, ostali športi pa tudi iščejo svoj prostor. Se je pa nekaj drugega spremenilo...malce upada, je pa tak, za vrhunski šport....ljudje so se spremenili...vsi bi radi hitro do uspeha. To opažam vsepovsod. Ne samo pri plesu. K nam pridejo plesat, migat, ok bomo hitro to in potem ugotovijo, da ni to tako enostavno in je treba zelo garat. Na primer tisti, ki so tekmovalci, treningi so včasih zelo zelo zahtevni...ogrmno sklec in trebušnih, ogromno kondicije, ogromno strečinga, ker so discipline atletske. Če hočeš bit dober moraš zelo zelo garat, potem se to hitro zmanjša ☺
Mi dobro delamo, imamo rezultate....zdaj, če bi mi bili šalabajzeri, pa bi malo levo in desno migali, pa ne bi bilo rezultatov, ki bi vlekli ostale ljudi, bi bilo mogoče malo težje dobit ljudi. Zdaj pa ker ogromno vlagamo v reklamo, imamo nastope, je pa dobro, rekreacije ogromno, pri tekmovalcih pa se je malo upočasnilo. Ampak dobro, ni tak problem, ker malce je lažje, je muzika, pa že malo povleče...mi trenrji probamo ustvarit vzdušje, čeprav smo tečni včasih, ampak drugače ne gre ☺

Kako pomemben je pri plesu talent v primerjavi s trdim delom. Torej treningi?

Ja, zdaj pri vsakem športu je talent zelo pomemeben, amapak malo pomeni če ne garaš. Izredno super je, če si talentiran, ampak garaš ☺ Potem si zmagovalec. Če si talentiran pa ne garaš, si hitro poraženec. Če nisi talentiran pa zelo garaš pa tudi lahko veliko narediš. Imel sem par talentov, talent zelo hitro pride do izraza pri pionirski kategoriji....tam malo migaš, si talent, hitro pride rezultat. Potem pa prvo in drugo leto med mladinci ki so stari 11, 12 let, ok tam še tudi z malo dela lahko ogromno dosežeš. Potem se pa ustavi...13,14,15 let in naprej, brez garanja, tisti ki so garali, te hitro povozijo. Jaz pravim, talent je mogoče 10%, ostalo je vse garanja. Ok, zdaj antitalent ne moreš bit, to je jasno, ampak če imaš žilico, tisti ki so naredili rezultat, govorim za posameznike, ker je pri ekipi drugače, ali pa pri dvojicah, tisti ki so garali, ki niso 100% talenti, so naredili uspehe. Tisti ki si si mislil včasih, da z nejga pa bo nekaj, pa me hitro preseneti. Največji problem ja, da oni z malo truda hitro dosežejo uspehe in se odvadijo garat. Potem pa, ko pridejo v fazo, da garači nadoknadijo vse tisto, jih začnejo prehitevat in je pri teh problem, da bo zdaj treba garat. Ni pa navajen, ostali pa so...Največja katastrofa je, da potem ples pustijo in jim je dostikrat žal. Meni pa je všeč, da res čisto vsi, ki so kdaj naredili medaljo na evropskih, svetovnih so bili garači, ne čisti talenti. To mi je všeč, ker lahko dam nek vzor ostalim, glej...ta ni znal to in to in to pa je delal pa je naredil. Na koncu se izkaže, da res samo trdo delo nekaj prinese, ostalo pa nič. Saj pri drugih športih je isto, če ne delaš, talenta ni.


Delaš z mladimi, torej si na nek način povezan tudi s starši. Kako pomembni so starši pri vrhunskih uvrstitvah? Je bolje da so starši oddaljeni od treningov svojih otrok, ali je bolje, da so prepleteni s tabo kot trenerjem in s tem kar delajo?

Starši so pomemben dejavnik. Moj bivši trener pri karateju je rekel tak, bil je Hrvat: »Vi samo dopelajte djete na trening i zrihtajte peneze i to je to!« ☺
Zelo pomembeni so, ker ljudi treba pripeljat na trenig, mi nismo Ljubljana, kjer se otrok vsede na trolo iz primestnih vasi. Tu treba vse pripeljat...to je že ogromen dejavnik in jaz sem ponosen na vse te starše ki vozijo otroke, da si vzamejo čas, ker se ogromno ne ljubi...Eni vem, da pridejo iz službe ob petih, 17.15 so že tu, čaka 2 uri, pa gre domov in to dvakrat na teden. To je zelo pomemben dejavnik, da jih oni sploh lahko pripeljejo- Zdaj drugi dejavnik je, ta stvar ne stane malo. Povezano je s finančnimi stroški, s potjo, s kostumi, treningi, vsemi stavrmi. Da se še vedno najde denar, da vložijo v to. Da lahko te stvari izpeljejo. Ogromno pomagajo, ko včasih rabimo spremljevalce na tekmovanjih, npr. treba je plesalcem naredit frizure, jih našminkat...Mi imamo tri skupine po 24 ali pa nevem, velike skupine po 70 ljudi in to treba namazat, pa frizure...dodatke v frizure, tak da tu ogromno pomagajo. Tu res, ene so not padle in so že take frizerke, da adijo, lahko drug poklic najdejo ☺ ☺
Ja, treba se je naučit mazat, za to rabiš tudi par staršev in je to ponavadi vse prostovoljno. S te strani res moram rečt hvala za to.
Je pa problem, ko starši postanejo preveč ambiciozni, to pomeni da naenkrat začnejo bit pametni. Pravim, z ene strani, mislim da jaz zanekrat probam razložit in potem vidimo, da stvar deluje. Jaz to, da starš nekaj vpraša ali se vtakne v koreografijo, ne smatram kot vtikanje v moje delo...ponavadi imam tak, da oni z mamo govorijo...Saj oni plačajo, oni vozijo, oni imajo pravico vprašat, zakaj je to tako in probam razložit in skupaj potem rastemo in se izobražujemo. Pravim, nimam zdaj zaenkrat teh problemov. Če pa so včasih bili smo jih rešli. Zelo pomemben dejavnik so starši....brez njihove podpore pa mislim da tudi pri nobenem športu ne bi bilo tak, da če ne bi starši stali za plesalci.




Kdo je vaš vzornik?

Huh, kaj pa vem. Dobro, včasih sem jih imel miljon, v teh srednješolskih in osnovnošolskih letih, zdaj ga pa nimam.  Ne, lahko rečem, da ga nekako nimam. Vsi vzorniki ali inspiracija, so tisti, ki zelo dobro nekaj delajo, ali je to pevec ali igralec ali športnik...karkoli, tisti, ki vidiš da je res ogromno se odrekel....pravim, to so vzorniki, ti te vlečejo naprej. Da bi pa imel nekega idola, pa sem prerasel.

Kaj je tvoj najlepši in kateri najtežji trenutek odkar vodiš plesno šolo Zeko?

Hu, ja dve nasprotji. Mogoče najtežji trenutek...bom rekel, da je takrat, ko vidiš da si v določene plesalce zelo dosti investiral časa, se jim posvetil, ogromno truda in najhujše je, ko vidiš, da s tako lahkoto neha. Malo me žalosti, ti trenutki, amak ok, to se navadiš. Da ga premamijo druge stvari...predvsem je problem OŠ in SŠ in ko prehajajo v člansko kategorijo, pa da bi ta rezultat nekaj pomenil, odnehajo. Pa ne zato, ker je dolgčas, ampak zaradi norčavih stvari, ki spremljajo srednješolce, žurke  pa te stvari in to me grize najbolj. Zdaj, če kdo odide nekam, ker hoče več ali boljše, hvala bogu, je šel nekam, bo nadaljeval. To me ne gane toliko, ker ljudje prihajajo in odhajajo to je del našega dela. Me pa žalosti, če včasih vidim, ja glej tisti je bil tam pa ga po parku srečam, to so najbolj črni trenutki.
Veselih pa je ogromno. Veselje je ogromno, ko vidim, da zvečer pridem pa ženske pridejo na zumbo. Vesel sem, da ko je dež, sneg, da mamo polno dvorano na TNZju. Aha, otroci, da vsi pridejo na trening. To so veseli trenutki, vidiš da imajo željo, da pridejo, da jim je fajn, niso samo rezultati. To so dodatne stvari, ki te na koncu po napornem delu, zadovoljijo. Veseli trenutki so, ko ne vem, slišiš pohvale, od nekih ekstra ljudi, dobro ogromno je takih ki samo grajajo ali vidijo samo slabo, ampak to je del vsega. To so te lepi trenutki, jih je ogromno.

V Murski Soboti že nekaj let poteka festival sodobnega plesa, ki je vsako leto večji in uspešnejši. Se vidite tudi v tej umetnosti, zvrtsti plesa ali je za vas ples le šport?

Jaz bom odkrito povedal, meni ta sodobni ples ne sede. Sem videl predstave, ki so zelo dobre, ampak 90% nekih predstav mi je pa totalno mimo. Bom pač odkrito povedal, tak kak mi je mimo ko nek slikar nariše dve črti pa zdaj filozofirajo o dveh črtah. Glej, meni je to totalno...moremo vedet, da so oni financirani kot kulturniki, ogromno sofinancirani in si lahko to privoščijo. Mi pa imamo vse z svojega dela. Mi smo odvisni od ljudi, mi ne dobimo nič od države. Razen to, da se prijaviš na razpis za šport. Tak da, ta sodobni ples mi ne vleče, jih spošujem, delajo, sem imel tudi par treningov sodobnega plesa, vem da ni enostavno, da so težki elementi notri, ampak zame ni samo šport, zame je tudi umetnost. Mi mamo ogromno točk, ki jih je nekako treba povezat. Ok, tehnične discipline so tehnične, tam kjer je pa že šov, je treba naredit zgodbo, točko, štejem kot umetnost. Mi smo bili včasih pod kulturo, ampak smo nekak, potem se je to z leti so hoteli postati kot šport, ker so neka tekmovanja. Tak da smo zdaj pod šport, še vedno pa je to umetnost in šport.  Saj za mene je balet tudi umetnost in šport. Ta sodobni ples isto, za mene je to umetnost in šport, pač oni nimajo tekmovanj, so pač bolj v kulturi, mi smo pa se mogli odločit, pa smo se za drugo varianto. Se pa ne vidim v tistih vodah, nevem ☺ Preveč filozofsko mi je, pa mogoče bom koga užalil ampak tak je ☺

Kakšne so ambicije v prihodnje? Osebno in s plesno šolo?

Vsega vam ne smem povedat ☺ Plani so veliki, prvi cilj ki je, prišli smo v to fazo, da ljudje radi prihajajo, da nas cenijo, da se kvalitetno dela...stremimo k temu in valda pride trenutek, da kje pač je treba še postorit, še poučit koga. Se pa trudimo, da v prihodnje obdržimo to, da obdržimo in nadgradimo kvalilteto. Drugi cilj je to krizo prebroditi, preživet, potem pa še malo razširit, ampak če se širiš pride še miljon drugih težav. Včasih je mogoče bolje vzratajat tam kjer si in je tako vredu, če greš spet na preveliko potem ja...v glavnem najbolj je kvaliteta.
Hočem malo bolj specializirat, neke učitelje uvajam, da bi malo pospešili, imeli smo eno generacijo, ki je bila zelo dobra in obetavna, potem pa svoj davek pobere Lj, Mb, kjer pač gredo ljudje študirat in jim ne moreš kaj. Tak da, tu bi rad malce večji preskok nardil...nekaj se že kaže, da imamo že pri pionirčkih in mladincih malo več tekmovalcev, včasih smo imeli samo tu pa tam kakšega mladinca. Neke zgodovine nimamo ne...zdaj pa probamo že od mladinskih kategorij uvajat v tekmovanja, da potem vidijo, da kvaliteta raste s tekmovanji. Ko enkrat stopiš na parket, pa vidiš konkurenco zraven, potem komaj tebe odpre ne. Tak da to, delat na kvaliteti, ostale stvari  pa mala tajna ☺