Intervju 2.0 - dr. Mitja Slavinec (transkripcija)

Hanibal sprašuje:
Kaj vse ste koristnega naredili kot poslanec, razen scene v eni izmed ljubljanskih gostiln?
Ja, me veseli, ka je vprašanje povezano z dobrim za Pomurje, saj tudi tista stvar, vrvlen, ka je nej najbole posrečeni primer in splet okoliščin je te seveda generero, ka je v javnost prišlo samo nekaj, nej...je bilo povezano s Prekmurjon. Recimo eti majo gostinci probleme, pri uporabnon dovoljenji, če gasilski aparat neje na stojni višini, nej. Nendri indri pa se ti zgodi, ka te niti postrežejo nej v sloveščini, niti račun ne dobiš v slovenščini. In to je gvušno bijla ena izmed stvarij, ka me je zmotila, san pa pravo ka reakcija, se strinjan, bi lejko bila tudi načišna. Za mejne bi bilo tisto ugodnejše, ampak rezultat pa je bil isti.
Če pa poglednemo, ka pa se je v tistih štirih letaj zgodilo...gvušno ena dobra izkušnja, za kero san hvaležen, težko pa bi ge zaj izpostavo, tiste koristne stvarij. Zato bom rajši obrno, ka se meni zdij nekak osebno najvekša stvar. To je, ka san bil pobudnik ustanovitve kluba pomurskih poslancof. Eden človik v parlamenti izmed 90ih lejko bistveno menje napravi, kak če nas je 5 ali 6, plus toga pa ešče za sakin, ker smo prihajali iz bole ali menje različnih političnih opcij, ka še ma za seuf svoje poslanske klube.
In glij ta ustanovitev kluba se je izkazala za fejst koristno, še telko bole, ka smo v tiston mandati meli samo enga pozicijskoga poslanca. Joško Horvat je te bil tisti, prek keroga smo se znali zgučati in njega v prve vrste poslati, ka nan je kakšno stvar za Prekmurje zrikto.
To san gvušen, ka je daleč, daleč največ vredno. Ka pa so se konkretne stvarij te dogajale, bom pravo, ge san ges mogoče najbole sodeloval, pa do lidgej te že znali oceniti.
Na prvon mesti: te je gvušno velka stvar bijla, avtocesta. Zanimivo, nej? Zdaj nan je že to samo po sebi umevno, pa smo sploj pozabli kak žmetno smo do nje prišli. In vsakoletni sestanki v Beltincaj kere san skliceval tik ob cesti, z ministron, ka so vidli, kakšne so tej nevzdržne razmere bilej, so gvušno pripomogli k tomi ka smo lejko vkuper z ostalimi kolegi bole pritisnoli na 3 ministre, ka smo jih te nagučavali okoli toga.
Naslednja stvar, nekak logično vezana na mojo izobrazbo, na mojo delo, na moje angažeranje je bila strategija visokoga šolstva, kera je nenazadnje pripomogla k tomi, ka zdaj v Rakičani mamo. Žal še sigdar edini, ampak bar eden visokošolski program, kere je za študente v Pomurji nej plačljivi. Tudi zakon o štipenderanji se je te vzpostavo in izkušnje, kere man pri pomurski izobraževalni fundaciji so mi tu lejko fejst pomogole, predvsem tak, ka smo uspeli določene nepotrebne birokratske ovire spraviti s toga v. In gvušen san, ka bi se takšnih malih stvarij še lejko dosti nabralo, največ vredno pa je gvušno tisto, ka smo se srečavali z lidmi, s Prekmurci in so nas opozarjali na njihove težave. Že po naravi san človik, keri, če le lejko rad pomoren in vrvlen, ka san bar komi lejko uspel pomočti.

Lahko pri pomurski avtocesti govorimo o uspehu? Nekateri jo kličejo kar pomurska hitra cestan, ne pa avtocesta?

Ja, to je sigdar stvar interpretacije...to ka smo mi dobili na mizo je bilo te, odločiti se...ali takšna...gvušen pa san, ka so mnogi komaj čakali, nej takšne nej. Ampak te je še zdaj nebi meli. Taka uspeh je, ka smo se tak odločili, ka zdaj jo bar mamo. Bi resan rad vido nekoga, ka bi se še po stari cesti rad v Maribor vozo, kak zdaj po toj. Saj, stanje se izboljšuje, pa de se še. Moremo znati, še malo, po vstopi Hrvaške v EU, de se ta cesta palik razbremenila in nede telko kamionov, kak jih je nej bilo prlej. Če zdaj gledamo s tej optike, de se stvar sigurno izbokšala, v ton trenutki pa se strinjan ka trbej biti pazljivi, po drugoj strani pa je seveda neprimerno bokše kak je bilo.

Daddy_Cool sprašuje:
Že dve leti gledamo, kako v občinskem svetu skupaj s strnankami SDS in SD vodite občinsko politiko. Si še vedno upate trditi, da se v mestnem svetu ni ustvarila koalicija opozicijskih strank, ki dela v lastnem interesu, ne v interesu občanov?

To je ustvarejna fama, ka san ge nasprotnik župana. Daleč od toga, saj če malo analizerate moja oglašanja, v mestnon svejti, bi vidli ka se oglašan pri področjih, ka so vezana na mojo strokovno delovanje. Ka se oglašan tan, ge se moren po funkciji in tudi ka neje interes nikoga, nas svetnikov, ka bi nasprotovali, dobrin predlogon. Če san konkreten, edino stvar ka smo jo nej potrdili, je bila parkirna hiša, za kero smo skuper ocenili, ka bi Soboti prinesla več škode kak koristi. Predvsem gledano dolgoročno, naslednjih 20 lejt, bi jo mogli dol plačuvati.
Je pa očitno, ka nešče ščej, ka bi mi bilij, koalicija. Vedno pravin, mi smo v ton mestnon sveti opozicija. Mi smo pač nej v tistih strankaj ka podpirajo aktualnoga župana in smo, lejko trdin z gotovostvo, daleč najbole konstruktivna opozicija, ka jo je tej varaš kda koli mel. Tudi zavolo prej povedanih konkretnih primerov.

Če se kakšen predlog še na mestnon svejti izpili ne vidin nika slabšoga. Želo bi si sodelovanja, kak smo ga uspeli vzpostaviti na Kviazi, torej v kadrovski komisiji, kero v mestnon svejti vodim. Sestanki idejo resan hitro, vsebino se zgučimo in jo te tudi z lahkoto realizeramo. Daleč od toga, ka bi bile odločitve 4 proti 5. Če že nejso soglasne, so kmečjemu 7 proti 2, kar pa je gvušno potrditev enoga dobroga dela, dobrih potrditev prlej.

Znamo pa što seje prekinja, župan ma to pravico, taka se bojin, ka tu odgovornost mestni svetniki nemremo na sebe jemati.

Glede lastnih interesov...ge san gvušen, ka neman nobenih lastnih interesov, tudi san iz naslova mestnoga svetnika nika osebno za sejbe, niti za svojo familijo nej dobo. Zdaj pa je najbole v javnosti mogoče aktualno vprašanje direktora RISa, pa poglednimo to stvar. Pred kamero si zastavlan podobno retorično vprašanje, kak smo ga bili deležni na Kviazi. Kandidat keri je predlagani mestnomi svejti v potrditev je bil med drugin tudi kandidat za župana. In zdaj je avtomatsko njegova kandidatura, takoj politična. In te san ge pravo: Če bi se ge prijavo za mesto direktorja, je to tudi politična kandidatura??
Pa san se spomno ka san bil eden od pobudnikov RISa in prvi v.d. direktor. Če san bil dober pred politiko za to funkcijo, te je zdaj naenok gratala politična funkcija. Ges resno pozivan, ka se ob vseh špekulacijaj in ocenaj še vedno pogledne človeka takšnoga kak je, pa ka je že v življenji napravo. Primer je čisto z moje stroke, še pred politiko san bil povableni pisati učbenik za OŠ. Zdaj zato, ka san vmes bil poslanec je tisti tekst političen? In to pri fiziki? Kera je tak ekzaktna znanost, ka de kamen sigdar spadno dol, ne glede na to, što de na oblasti.
Rad bi opozoril, ka stvari nesmimo gledati tak črno-bele in ka vseeno zavupajmo tistomi, ka nešče zna in poglednimo njegove strokovne sposobnosti...nejde se za konkreten primer, ampak generalno in nasplošno.

Kranjski janez sprašuje:
Od kje navdušenje nad Porscheji?

Joj kak fajn, knjiga o keri san prlej gučo....pa san te Porscheja še nej mel. Trbelo je neka rdečoga dati notri, ka se je o barvah šlo. In seveda je bil rdeči porsche not. To je ena mladostna želja, kero san si jo probo približati z izdelavo bagija, mel san to srečo, ka san odraščo poleg bratranca, ki je imel avtokleparsko pa avtomehanično delavnico. Prosti čas san dostakrat tan prežijvo in se navčo stvari, zato koga čudi, ka si znan kakšno stvar sam popraviti. In te seveda v študentskih letaj je bil prvi takšni projekt bagi, ka smo ga delali eno leto pa pol. Te pa seveda tehnika, me je privlačila, nenazadnje Zveza za tehnično kulturo to potrjuje, ge resno uživan pri deli in sodelovanji. Splet okoliščin je fala bogi prpelo do prvoga Porscheja, te pa je tak, ka kda not spadneš, žmetno v vujdeš. Seveda je predvsem tisto, ka san pravo, ka so me tehnološke stvari privlačile in tu je tehnologija sigurno na vrhunski ravni.

Kakšnega Porscheja trnutno vozite?

Prlej san mel 911, zdaj man pa Numero, ker se je vmes Anja rodila in je trbelo tudi na zadnjon stoli meti za otroški sedež pa vozičke.

S katerim žanjete več pozornosti? Z bagijem lastne izdelave ali porschejem?

Nejde se za pozornost, ide se za to v kon je človeki v avtoji lipo. Seveda se bagijon po varaši rad pelan, še sigdar je osto v voznon parki, dejstvo pa je, ka služba in ostale aktivnosti zahtevajo ka san dosta na poti in zavolo toga je logično ka si pri ton proban pomagati z avtojon koma lejko prijden varno, pa me pot ne zmantra in ka bom konkreten, ka tudi v poti uživan.



Plemeniti sprašuje:
Vaše mnenje o predlogu, da bi se zvišale omejitve hitrosti na Industrijski in delu Cankarjeve ceste, kjer ni kakšne šole ali vrtca v Murski Soboti? Če se ne strinjate s tem, prosim za argumentacijo. Če pa se strinjate, pa me zanima, če ste pripravlejni to izpostaviti in dati predlog na naslednji seji mestnega sveta?

S predlogon na seji mestnoga sveta seveda nega nikšnoga problema. Bojin se pa, ka nede koristen, kak so mnogi drugi moji predlogi nej bili upoštevani, tudi vezani na promet in ker je to, kelko ge znan nej stvar soboške občine, liki cesta in predpisi, keri so regulerani z državnin zakonon. Glede samoga zvišanja omejitve je pa tak, ker san san doma na Industrijski, jo zelo dobro poznan... se strinjan ka bi 60 na uro, bila primerna omejitev, nej pa, kda je smena v Muri, nej. In prometni zakoni so tak napravleni, ka zajamejo tudi tiste najbolj kritične konice in trenutke.  Trbelo bi viditi, ka na eni strani bole profiteramo in na drugi strani bole ogrožamo. Nemsto toga, san predlago smiselno ureditev, na Prešernovi, ge je zdaj v dvej smeri enosmerna, kar je v nasprotji z zakonon. En takšni predlog bi lejko bil tudi rondo pri SDKji, pa v drugih mestaj je tak, pa vidimo, brez kakšnih stroškov samo z plastičnimi barierami.
In še prispevajo k vekši pretočnosti prometa, sploj v varaši in sploj ob konicaj, taka takšnih stvari, ka bi se jih še dalo popraviti je kar nekaj.

Se strinjate da se za promet zapre Slovenska ulica?

Jah, neven ka bi s ten dobili? Razen ka bi bila še bole mrtva, kak je zdaj. Slovenska je tak široka, ka je na njoj lejko še na drugi strani ena vrsta parkirnih prostorov in omogočimo ka bi lidij z malo večjo volo prišli v center varaša. V center pa pridejo, če do tan meli kaj delati nej, če pa vilico zapremo, se bojin ka je to strel v koleno. Sami sebi bi ga napravili.

Daddy_Cool sprašuje:
Ni vam uspelo na županskih volitvah in ne na poslanskih volitvah. Boste po dveh porazih nadaljevali s kandidaturo na županskih volitvah za naslednji mandat?

Delno san na to že odgovoro, ka san na teh državnozborskih volitvah če se spraševalec praf spomno, nej kandidero. Za županske volitve pa, če de odločitev spadnola, kda de tomi čas, torej pred tistin čason, torej pred volitvami. Glede samih volitev pa tak: prlej kak san prvič kandidero in tudi bil izvoljeni, san se nej strinjo s stvarmi, ka so se v državi in družbi odvijale. Glede na to, ka prihajan iz šolstva, me je motilo in skrbelo, ka nivo znanja v šolaj kaple. Bil san prepričani, ka je liberalizacija, pa še telko bole lejko to kategorično poven, ka pripradan liberalni stranki, ka je preveč nej koristno. Je že praf ka maj deca svoje pravice, je že praf ka se z njimi v šoli in v vrtci obravnava na primeren način, ampak nej na račun toga, ka se zavolo toga znižuje nivo znanja, kar žal lejko opazimo. Mi mamo zdaj fejst dosta visokošolsko izobraženih ljudi, liki dosta krat poven, ka če bi dal izpite izpred 15 lejt, bi redko što napravo. Neščen omaloževati nobene šole, fakultete samo opozarjan na splošno dejstvo, keroga vsi opažamo. Kda san vido ka to neje najbokša rešitev kar so pokazali tudi trendi drugih evropskih držav, te san probo se angažerati na način, ka bi lejko k tomi prispevo, ka bi to spremeno. Edina možna pot v ton sistemi, na toj zemli, je prek politike. Če se odoločiš za politiko, te to v naši družbi akorekterizejra, te tudi ka nemo pravo, ti da en madež in zavolo toga san zavestno šo v to...merno življenje univerzitetnoga učitela pa tistoga predsednika drujštev....menjan za to ka postaneš tarča argumenteranih pa tudi pavšalnih puščic pa ocen. In splet okoliščin nanesej, ka si izvoljen ali nejsi. Sami rezultat volitev je ključni za tisto, če dobiš možnost svoje ideje udejanjiti.  Se mi vidi tudi s prejšnjih županskih volitev, kere smo s kolegi dali, ka smo jih predlagali, kak Soboto razvijati. Žalosti me, ka tisti predlogi ka so bili skupni, ka stojijo. Gvušno je obvoznica okoli Sobote ena takšna stvar, zavolo kere se bom pripravleni še enok angažerati če de trbelo in če mo oceno ka de to možno napraviti.

Kateri so mogoče drugi tisti projekti, ki jih vidite za oživitev Murske Sobote?

Ja zdaj, če se vrnen...začne in konča se s prometno infrastrukturo. Mi mamo industrijsko cono, kera je odrezana od prometnih žil in dokeč de nešče nuco od industrijske cone do avtoceste primerljivo časa kak te do Maribora, tak dugo je to gvušno en pomemben potencial.

Medulla sprašuje:
Kakšni so vaši predlogi za oživitev soboškega mestnega jedra?

Eden je že bil povedani.... lidje do prišli v jedro če do meli tam kaj delati. To se lepo vidi, ker se je na Kocljevi začalo nekaj dogajati in se je tisti strogi center praktično prestavo iz Slovenske ceste na Kocljevo. Zdaj pa, trbej na Slovenski tudi dati vsebine, kere do idjej nucali in ščeli prijti v mestno središče. Eno priložnost so žal zgujbili...zamujdili...v času EPK je bijla možnost in potencial odkujpiti z državnimi pejnezami blagovnico in tam notri napraviti tiste storitve kere sodijo v center. Tudi od galerije smo gučali, ka bi tan lejko bil prostor za stalno zbirko. Kak pa lidi privabiti v mestno središče??
Če vidimo ka živejo satelitski centri izven varaša...tistin ka ščejo nekaj poniditi, tistim omogočiti to s čim nižjimi možnimi dajatvami, najemninami...skratka omogočiti jim, ka do ekonomsko uspešni v centri. Zdaj znamo zakoj se baute zapirajo, ker nega kupcov...pa nejde se samo za baute, ide se tudi za druge vsebine.

Medulla sprašuje:
Kakšno je vaše mnenje o hidravličnem drobljenju v Pomurju?

Moje osebno mnenje je ka je ta metoda premalo raziskana, ka bi lejko bili gvušni, ka nede pistila kakšnih posledic, trajnih posledic. Mogoče se motin, neje to moje najbole ozko področje,  nemren čista strokovno na to odgovoriti, liki kda delaš z naravo z takšnimi stvarmi, te vsekakor biti malo bole pazljivi, kak malo menje. Kar se mene tiče, pozdravlan pobudo pomurskih poslancov in me veseli ka se je stvar vsaj začasno stavila.

Plemeniti sprašuje:
Glede na to, da vozite Porscheja, verjetno niste eden tistih, ki vozijo striktno po predpisih. Kako komentirate potezo kanglerja s postavitvijo radarjev v Mariboru? Se vam zdi smiselno postavljati radarje na Ptujski cesti, na Pobrežju, na Titovi in drugje, kjer bi omejitve lahko bile glede na prometno infrasktrukturo precej višje kot so?

Moremo se pijtati zakoj radar je...če zato ka zagotovi varnost ali zato ka napuni proračun. Seveda se dogaja eno z ovin, ampak tak radar, kak policaja na cesti vidin zato ka zagotavlja varnost. Vsi mamo to, ka če vidiš policajski avto, voziš malo pomalej. Če je radar takšni ka ga vidiš je un svoj prvotni namen dosego nej, če pa je skriti pa je mogoče vprašanje, če je namenjeni predvsem za zagotavljanje varnosti. Taka gvušo, če radari so na tistih mestih, ge je to mogoče edini način, ka se promet umiri, te naj so postavleni na takšni način, ka do promet umirili. Torej ka do označeni, ka de se vidlo, ka je tu radar, ka je tu ena izmed nevarnih točk. Nej pa ka mogoče se enok pelaš malo preveč in plačaš kazen in če te tan ne opozarja, ka je radar skriti, boš mogoče naslednjič žepa pozabo. Dejstvo pa je, ka je tu dostakrat tisto, ka se ti, če je nevarna situacija, nevarno križišče, skoz njega itak neboš pelo hitro nej....
Nebi pravo, ka so v Mariboru tak na vidnon mesti, ka dokeč mene nejso opozorili po tv, jih resan nejsan opazo.

Ste že dobili kakšno kazen?

Nejsan dobo kazen, kar ne pomeni ka se mi nebi zgodilo, ka če bi bil zelejni semafor, pa bi naslednjoga vido, ka je tuj zeleni, pa bi malo hitrej skoz toga potegno, kda je cesta prazna nej, taka, en primer samo ka pomeni, kak hitro se ti to lejko zgodi. Torej, ka pomeni vidno mesto? Vidno mesto pomeni prometni znak, pazi radar, in tan svoj namen gvušno dosegajo in tan so tudi postavleni na tistih kritičnih mestih, bar moja ocena je takšna. Tunel je gvušno eden izmed nevarjnejših odsekov na avtocesti.

2304 sprašuje:
Kateri prekmurec je po vašem mnenju naredil največ za Prekmurje po osamosvojitvi 1991?

Konkretni odogovor, ime in priimek, je preci žmetno...kak če bi ges zastavo vprašanje, keri Slovenec je napravo po osamosvojitvi največ za Slovenijo. San gvušen, ka bi žmetno enoga izbrali in ka bi ta izbira bila različna. Nekak bi to lejko bil, kakšen politik...V Sloveniji smo meli Milana Kučana pa Ferija Horvata, kak predsednika parlamenta, liki to je nej odgovor, keroga je štoj pričakoval. Izven tistih ka odločajo, torej politiki, lejko za razvoj dosta napravijo tudi drujgi...v kulturi jih mamo dosta ka so popelali prepozavnost Prekmurja v svet in je zavolo toga v Prekmurji bokše. Pa športniki, kerih se mogoče premalo zavedamo in so pomembni za razvoj. Tudi na področji znanja in znanosti, ka sigdar pravin ka je gibalo hitrejšoga napredka. V pomurski akademiji mamo 150 naših znanstvenikov in med njimi se gvušno najde dosta takšnih ka so svoje delo, četudi nej doma, ampak še telko bole pomembno nendri v tujini usmerili v razvoj naše pokrajine. In tu se resno opravičujen, ka nebi izpostavo samo enoga imena.
Eden sam človik lejko dosta napravi, ampak če sakši proba neka napraviti, pa je to usklajeno, je tej sinergijski učinek telko vekši in je tudi našomi Prekmurji lejko bokše.

Al_Pacino sprašuje:
Kako vidite problematiko zaposlovanja mladih, kaj se more spremeniti?

Se strinjan ka je misija nemogoče, liki nej za vse profile. Po drugi strani pa znan ka je za delodajalce misija nemogoče dobiti dobroga razvojnoga inženira. So deficitarni profili, za kere se delodajalci, ka nemo pravo, si jih kradnejo eden ovomi, resan so jih pripravleni zejti.
Pa nej samo tradicionalno deficitarne, poznan tudi delodajalce, keri nemrejo dobiti dobrih prodajnikov, ampak pravin dobrih, takšnih, ka so pripravleni  se ob deli kljub diplomi, se pripravleni včiti tistih konkretnih stvari na ton področji in seveda zaposlitev ne zemejo ka odijo v službo pa domov, ampak ka so tan tudi aktivni. Ka so ustvarjalni, kreativni. In zavolo toga mogoče prvi nasvet gvušno ka pogledneš, kda se odločaš za študij, ka maš rad, ka boš lejko dobro delo, to je ključno in ka izmed toga izbereš tisto, ka že te malo premišlavleš, ka ti da malo vekše možnosti za zaposlitev. Generalno pa, san skoro gvušen ka je problem v Pomurji, največji problem, odliv. Ker seveda, fajn je ka dobimo kakšne tuje investitore, vlagatelje, liki kakšne službe tej prinesejo? Tej nam prinesejo službe na minimalni plači. Tu nega kakovostnih služb za izobražene mlade lidi, kere resno gibimo in ostanejo v izobraževalnih univerzitetnih središčih. In kak lejko v dani situaciji na to odreageramo? Seveda, tudik si želemo tujih investicij, svežoga kapitala, novih delovnih mest, ampak  nej zanemarjati pri ton tistih že uspešnih, domačih podjetij z defineranin lastništvon. Tan se zna, ka oni do ščeli ka v ton Pomurju uspejo, ka do ščeli, ka do dobili dobre sodelavce. In tan seveda nega nobenih težav. Nešče mladi, preci izkušen, keri pa je perspektiven, nej lejko se uveljavo in bi grato na  konce vrhunski strokovnjak. To je gvušno en segment...drujgi pa je ka ob tistih izkušnjah, ka jih dobivleš na prvi, drugi službi, ka začaš premišlavati tudi o svoji samostojni poti, ka probaš dobiti nekšne ideje in jih postaviti v to okolje. In ka je najbole važno, vsaj za mene: ka maš Prekmurje rad in te ti je nej žmetno se primerjati z kakšno službo nendri indri, kera je na prvi pogled bokša, višja plača, tudi so v enih okoljih, ka nekomi pomenijo bokše življenje, liki po drugi strani, kda deneš na vago še ostale stvarij, ka pa ti jih lejko Prekmurje da, se pa to izenači. So stroški nižji, če samo že zavolo toga tu začamo in kar je meni osebno sigdar največ pomenilo, v Prekmurji si. No, nejsan najbole tipičen primer, ker tudik san dosti del svoje službe izven Prekmurja, ampak san pa veseli pa ponosen, ka pa lejko predavan tudi v Rakičani, ka man možnost za delovanje v Prekmurji pa magari preko prej omenjenih društev, ali pa seveda preko projektnih raziskav kere so pomogle k tomi okolji.  Tak da, mladi, samozavest poiskati, tisto področje, ge si lejko dober, kar maš rad in predvsem nej misliti ka je seposedi indri neven kak lepo. Saj prideš samo do enoga nivoja in velka večina jih te pride nazaj. Ka nemreš nindre biti tak domači kak si lejko domači v Prekmurji, indri si seposedi tujec.

Zakaj na vseh govorih govorite prekmursko?

Saj nej čisto na vseh, na nešternih se potrudin, ka de prekmurščina bole podobna zbornomi jeziki, nikdar pa ne pozabin pistiti kakšnih podtonov, ka nebi što podvomo ka san s Prekmurja doma. Ponosen san na Prekmurje, na prekmurščino, so me pa stvari navčile, ka včasi če v zbornon jeziki gučiš, te lidgej žmetno razmijo, pa bi že zavolo toga nej mogo podati teh informacij. Pa svojih pobud.
Prekmurščina je bila knjižna, prekmurščina je gvušno stvar, ka nan da najbole značilno identiteto in knjižni jezik je tisti keri je identiteta naroda, Slovenije. Je pomembna stvar, glede na zgodovino, liki ja knjižni jezik je to identiteto dal, liki Slovenija in Slovenci pa smo preživeli zavolo tistoga ka so se lidgej doma pogučavali, po vejsi, po kučaj. Tudi če je bil zapovedani drujgi jezik, so se uni doma pogučavali, ampak to nej v zbornon jeziki in zato se prekmurščine nikdar nebi sramoval. Ponosen san in to je gvušno eden najlepših jezikov, nej samo ka jih slovenščina  lejko premore, tudi nasploj.