This week only. Pastebin PRO Accounts Christmas Special! Don't miss out!Want more features on Pastebin? Sign Up, it's FREE!
Guest

leksikografija

By: a guest on Apr 27th, 2011  |  syntax: None  |  size: 11.80 KB  |  views: 504  |  expires: Never
download  |  raw  |  embed  |  report abuse  |  print
Text below is selected. Please press Ctrl+C to copy to your clipboard. (⌘+C on Mac)
  1. Leksikografija
  2.  
  3. Kako del od leksikologijata, a so toa i kako del od naukata za jazikot(lingvistikata), leksikografijata se definira kako disciplina koja se zanimava so principite za sostavuvanje razni vidovi recenici, kako i so nivnoto prakticno irabotuvanje. Zborot leksikografija poteknuva od grckite zborovi lexikon-kniga, recnik, zborovi i grafo-pisuva. Leksikografijata e tesno povrzana so leksikologijata i tie dve disciplini se vo zaemna vrska.
  4.  
  5. Osnovna zadaca na leksikografijata e, vo eden vostanoven red, da gi registrira(sobere), da gi protolkuva i da gi sredi zborovite vo odreden jazik po azbucen (ili nekoj drug) red. Leksikografijata gi koristi rezultatite od leksikologijata. Osnovna zadaca na leksikografijata e da dade odgovor na prasanjata svrzani so znacenskata (semantickata) struktura na zborovnite edinici, nivnoto funkcioniranje vo iskazot, prasanja svrzani so sobiranjeto i so obrabotkata vo recnickiot materijal (kriteriumi vo podborot na zborovnite edinici, nacinot na tolkuvanjeto na nivnoto znacenje i sl.)
  6.  
  7. Osnovni tipovi recnici
  8.  
  9. Prakticen rezultat od leksikografskoto proucuvanje e recnikot(vokabular, leksikon). Recnikot e posebna kniga vo koja po zbucen ili nekoj drug red, se sobrani, podredeni i protolkuvani zborovite vo odreden jazik, ili: kniga koja go sodrzi zborovnoto(leksickoto) bogatstvo na jazikot. Vo nea se sodrzani najrazlicni podatoci za zborovite. Podborot na zborovite vo recnikot se pravi od razni izvori (narodniot jazik, dijalektite, pisuvanite tekstovi i dr.).
  10.  
  11. Recnicite davaat podatoci za zborot, za negovite znacenja, za negoviot pravopis i izgovor, za potekloto na zborot, za negovata upotreba vo iskazot i sl. Izborot, obrabotuvanjeto i obemnost na zborovniot(leksickiot) materijal vo eden recnik se pravi spored negovata namena ili cel. Postojat razlicni vidovi recnici. Vo zavisnost od toa kako se obrabotuva zborovnata edinica, koja e osnovnata cel na recnikot, se ideluvaat dva tipa recnici: enciklopediski i lingvisticki.
  12.  
  13. Osnovniot interes na sostavuvacite na enciklopediskite recnici e nasocen kon davanje iscrpni podatoci za licata, predmetite i pojavite oznaceni so zborot dade vo recnikot, t.e. tie sodrzat podatoci za osnovnite poimi vo edna ili druga sfera od zivotot.
  14.  
  15. Vo lingvistickite recnici, recnickite edinici(zborovite i frazeologizmite) se objasnuvaat od aspekt na nivnoto poteklo, znacenje i upotreba; se upatuva na nivnite gramaticki, stilski i drugi karakteristiki.
  16. Lingvisticki Recnici
  17.  
  18. Lingvistickite recnici, vo zavisnost od celta i od jazicniot materijal sto se obrabotuva, najcesto moze da bidat:
  19.  
  20. 1. Sovremeni i istoriski. Vo sovremenite recnici se vgraduvaat i se obrabotuvaat recnicki edinici od sovremeniot period na daden jazik, a istoriskite recnici opfakaat edinici od odredena epoha od razvojot na jazikot i go objasnuvaat nivnoto poteklo.
  21. 2. Polni i nepolni recnici. Vo polnite recnici e vklucen recisi siot recnicki materijal, a nepolnite recnici sodrzat odbran recnicki materijal. Polnicte recnici, glavno se pravat za izumrenite jazici (latinskiot, praslovenskiot, starogckiot).
  22. 3. Opsti i specijalni. Vo opstite recnici, vo pogolema ili pomala mera, e opfatena opstonarodnata leksika. Specijalnite recnici se recnici so zborovi od opredelen recnicki sloj na jazikot (recnik na tugite zborovi, recnik na lingvisticki termini, frazeoloski recnik, dijalekten recnik i sl.). Vakvite recnici najcesto se i ednojazicni.
  23.  
  24. Vo ponatamosnoto podrazdeluvanje na lingvistickite recnici se razlikuvaat uste: ednojazni(tolkovni) i povekejazicni(prevodni) recnici. Vo ednojazicnite recnici zborovnite edinici se objasnuvaat, se tolkuvaat na sopstveniot jazik (na jazikot na koj e i recnikot). Povekejazicnite(prevodnite) recnici se recnici vo koi so sredstvata na svojot jazik se objasnuvaat (predviduvaat) tugite zborovi i obratno. Povekejazicnite recnici mozat da bidat: dvojazicni, trijazicni, cetirijazicni itn. Vo nasata leksikografska dejnost se napraveni dvojazicni recnici so poveke jazici: makedonsko-francuski (i obratno), makedonsko-angliski, makedonsko-ruski, makedonsko-bugarski, makedonsko-albanski, makedonsko-romanski (i obratno), makedonsko-polski itn. Najcest tip na prevodni recnici se dvojazicnite.
  25.  
  26. Vo zavisnost od toa kakvi zborovi vklucuvaat vo svojata sodrzina, kako i od toa na kakov nacin se objasnuvani (tolkuvani) zborovite, ednojazicnite recnici najcesto mozat da bidat: tolkovni, dijalektni, etimoloski, frazeoloski, onomasticki, ortografski, ortoepski, recnici na tugi zborovi, obratni recnici, frekventni(cetotni) recnici, recnici so sinonimi, recnici na jazikot na oddelni pisateli, recnici na lingvisticki termini i drugi.
  27.  
  28. Tolkovni recnici. Najcesto upotrebuvani megu ednojazicnite (neprevodnite) recnici se tolkovnite recnici. Osnovna zadaca na ovoj vid recnici e da se opfati recnickoto bogatstvo na eden jazik i da se objasni znacenjeto na zborovite na toj jazik. Tolkovnite recnici obicno se normativni i vo niv se odrazeni pravilata i zakonite vo liternaturniot (Standardniot) jazik.
  29.  
  30. Dijalektni recnici. Vo dijalektnite recnici, glavno, se opfateni site zborovi sto se upotrebuvaat vo eden opredelen dijalekt (govor), na edna posiroka dijalektna oblast (narecje) ili, pak, dijalektni zborovi koi ne se zastapeni vo standardniot jazik.
  31.  
  32. Etimoloski recnici. Etimoloskite recnici od lingvisticki aspekt go objasnuvaat potekloto, korenot na zborot i negoviot razvoj. Vo izrabotkata na ovoj vid recnici sostavuvacot, sluzejki se so metodite na komparativnata lingvistika, se zadrzuva na opisuvanje na zborot, osvrnuvajki se na istoriskiot razvoj na zborot spored prvata utvrdena osnova (korenot) vo odredena jazicna grupa. So etimoloskite recnici se dobiva odgovor na prasanjeto od kade se zemeni zborovite navlezeni vo leksikata (zborovniot sostav) na daden jazik.
  33.  
  34. Frazeoloski recnici. Predmet na frazeoloskite recnici se frazeologizmite. Ovoj vid recnici znacenjeto na frazeoloskiot izraz go tolkuvaat so opisna definicija, kako sto e vo sekoj tolkoven recnik, a se dava objasnuvanje za znacenjeto, potekloto i za stilskite osobini na frazeologizmot (frazeoloskiot izraz).
  35.  
  36. Recnici na tugite zborovi. Po svojot karakter recnicite na tugite zborovi se kako i tolkovnite recnici, so taa razlika sto vo vakvite recnici se objasnuvaat zborovi so tugi po svoeto poteklo i cie znacenje ne e poznato za posirok krug korisnici. Vo recnicite na tugite zborovi se tolkuvaat najrazlicni termini. Tolkuvanjeto na tugite zborovi zasega, glavno, dve strani na zborot: negovoto poteklo i negovoto znacenje, na primer: aludira, latinski zbor - pravi aluzii, t.e. zboruva za edna rabota, a misli na druga; 'se podbiva'; prefrluva nekomu nesto, bocka, vo forma na aluzija.
  37.  
  38. Recnici na sinonimi. Vo recnicite na sinonimi se pretstaveni sinonimni nizi na eden zaglaven (poceten) zbor. Vakvite recnici davaat odgovor za znacenjeto na zborot i za negovite stilisticki karakteristiki. Podreduvanjeto na sinonimite se pravi spored stepenot na znacenskata (semantickata) bliskost, koja e samo vnatresna, zasto po forma tie se razlicni. Vakviot vid recnici se od osobena vaznost vo procesot na zbogatuvanje na izrazot kaj zboruvacot.
  39.  
  40. Obratni recnici. Obratni ili inverzivni(indexi a tergo) recnici pretstavuvaat vid recnici vo koj zborovite se podredeni po azbucen redi, no od krajot na zborot, t.e. oddesno nalevo. Vo vakvite recnici najprvin se staveni zborovite sto zavrsuvaat na -a, potoa na aa-, ab-, ab- itn. Prakticnata primena ovie recnici ja naogaat pri izucuvanjeto na morfologijata i zboroobrazuvanjeto. Prviot obraten recnik na makedonski jazik izleze od pecat vo 1967 god.
  41.  
  42. Pravopisni(prtografski)recnici. Pravopisnite recnici, pred se, imaat prakticna cel: go pokazuvaat pravilnoto pisuvanje na zborovite vo standardniot jazik, a se dragocen pridones vo izgraduvanjeto na pravogovornata i na pravopisnata kultura kaj zboruvacite. Vakov vid recnik e sodrzan vo Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik so pravopisen recnik (Skopje, 1970), koj e od osoben interes za realizacijata na normite na nasiot standarden jazik, kako i za izgraduvanje na standardniot izraz.
  43.  
  44. Vo 1999 god. izleze od pecat najnoviot pravopisen recnik na makedonski literaturen jazik na Kiril Koneski, koj sodrzi nad 42,000 zborovi, i e napraven spored sovremenite nacini na obrabotka na leksickiot materijal.
  45.  
  46. Onomasticki recnici. Vo onomastickite recnici (grcki zbor: ono-mastikos-ona sto se odnesuva na ime) se tolkuvaat iminjata (sopstvenite iminja i iminjata na mestat - toponimite); se dava opis na nivnoto poteklo, varijanti na imeto (galovno, pejorativno i dr.), podatoci za hronoloskiot razvoj na imeto i sl. Vakviot vid recnici se od osoben interes za naukata, bidejki cesto se srekavaat nessodvetni tolkuvanja za potekloto na imeto. Kaj nas, na vakvite recnici se raboti vo Institutot za makedonski jazik, i veke se izlezeni od pecat: Recnik na licnite iminja kaj Makedoncite (1992), Recnik na preziminja kaj Makedoncite (1996) i Recnik na toponimite vo oblasta po slivot na Bregalnica (1996).
  47.  
  48. Ortoepskite(pravogovorni)recnici imaat prakticna cel: go pokazuvaat pravilniot izgovor na zborovite vo standardniot jazik, vklucuvajki go i akcentot na zborovite.
  49.  
  50. Recnikot na makedonskiot jazik
  51.  
  52. Proglasuvanjeto na makedonskata azbuka i pravopis za oficijalna upotreba (1945 god.) znacese golema pridobivka na makedonskiot narod na kulturno pole. So ova se zatvrdija osnovite na edinstvena makedonska pismenost. Vo prvite godini po vostanovuvanjeto na literaturniot jazik, pred kulturnite rabotnici na poleto na jazikot se postavija nekolku vazni zadaci: izrabotka na pravopis, izrabotka na gramatika na makedonskiot literaturen jazik, izrabotka na recnik itn.
  53.  
  54. Vo 1945 god. bese izdaden prviot pravopis na makedonskiot literaturen jazik, pod naslov Makedonski pravopis(izraboten od Komisijata za jazik i pravopis pri Ministerstvoto za narodna prosveta).
  55.  
  56. Vo 1950 god. izleze od pecat Makedonski pravopis(so pravopisen recnik) od avtorite Blaze Koneski i Krum Tosev. Pravopisniot recnik sodrzi okolu 6000 zborovi.
  57.  
  58. Pojava na I tom na Recnikot na makedonskiot jazik vo 1961 god. (a patoa i na II/1965 i III/1966), pod redakcija na Blze Koneski (sostavuvaci: Todor Dimitrovski, Blagoja Korubin i Trajko Stamatoski), pretstavuva znacaen istoriski nastan vo makedonskata kulturna istorija. Pojavata na Recnikot na makedonskiot jazik vo tri toma, pretstavuvase krajna potvrda, pred se, za normata na makedonskiot standarden jazik , a istovremeno i osnova za natamosnoto nasocuvanje i razvoj na makedonskiot jazik.
  59.  
  60. Osnovnata koncepcija za izrabotka na Recnikot najdobro ja ilustriraat zborovite na sostavuvacite vo nivniot predgovor kon prvoto izdanie vo ovoj dragocen trud na makedonskata lingvisticka nauka: "Toj go odrazuva znacitelniot stepen na stabilizacija na recnickiot fond na makedonskiot literaturen jazik postignat do deneska. No sepak toj ne si postavuva strogo normativna cel, iako i vo toj pogled ke izigra nesomnena uloga. Vo nego se vkluceni vo dosta golem broj i dijalektni zborovi, so misla deka nekoi od niv mozat natamu da najdat siroka primena i vo liternaturniot jazik, a isto taka i arhaizmi, pred se takvi sto se srekavaat vo narodnata poezija i proza. Internacionalnite zborovi i specijalnite termini, kako sto e obicno vo vakvi recenici, se vklucuvaat vo mera sto se opredeluva od nivnata posiroka upotreba vo kulturnata sredina". Recnikot na makedonskiot jazik spored svojot karakter vo osnova e dvojazicen (prevoden) so elementi na tolkoven recnik.
  61.  
  62. Nardnite dve fototipni izdanija na Recnikot samo go zacvrstuvaat soznanieto za potrebata za tolkoven recnik na makedonskiot standarden jazik. Zasto, so ogled na faktot deka jazikot e otvoren i dinamicen sistem, koj postojano se menuva, nadopolnuva i usovrusva, rabotata i izrabotkata na recnik na eden jazik i neprekinat proces. Eden vakov recnik na svojot pocetok e sekogas poskromen po obem, no pocestite negovi izdanija ostavaat prostor za negovo nadgraduvanje, dopolnuvanje i pojava na novi , razlicni po obem, recnici na makedfonskiot standarden jazik.
clone this paste RAW Paste Data