SHARE
TWEET

Untitled

a guest May 21st, 2019 62 Never
Not a member of Pastebin yet? Sign Up, it unlocks many cool features!
  1. \section{Uvod}
  2.  
  3. V nalogi je obravnavan postopek 3D rekonstukcije objektov na podlagi večih zajetih slik. Za rekonstrukcijo je uporabljena DLT (angl. \textit{Direct linear transform}) metoda. Temelji na rekonstrukciji 3D oblika iz slik, ki so zajete pri znanih kotih zasuka objekta. Pri postopku rekonstrukcije ima zelo veliko vlogo sistem s katerim zajemamo sliko. Bolje kot je zastavljen, bolj konstrastne slike dobimo. Dobro zajete slike nam olajšajo delo pri kasnejši obdelavi.
  4.  
  5.  
  6.  
  7. \section{Teoretično ozadje}
  8. kalibracija in fbp algoritem (pseudo ali flowchart), poravnava
  9.  
  10. \section{Zajem slik}
  11. Sistem s katerim smo izvajali rekonstrukcijo je blokovno prikazan na sliki ~\ref{fig:blokovna}. Objekt, ki ga želimo skonstruirati postavimo na vrtljivo pozicionirno mizo. Iz zgornje strani navzdol svetimo s homogeno, difuzno osvetlitvijo. Objekta direktno ne osvetljujemo, saj je namen osvetlitve predvsem osvetlitev ozadja z enakomerno intenziteto. Cilj je doseči čimvečjo razliko v intenziteti med opazovanim objektom in zaslonom. Za ta namen je med objekt in svetilko postavljena svetlobna ovira. Slike smo zajemali z Raspberry Pi kamero v osi na objekt in na osvetljeno ozadje. Pred kamero je dodan filter za namen filtriranja okoliške svetlobe.
  12.  
  13. \begin{figure}[H]
  14.     \centerline{\includegraphics[width=8.2cm]{fig/blokovna_sistem}}
  15.     \caption{Semioperacijska shema sistema}
  16.     \label{fig:blokovna}
  17. \end{figure}
  18. %
  19.  Celoten proces zajemanja krmilnimo z računalnikom. Ta je žično povezan na krmilnik s katerim upravljamo rotirajočo pozicionirno mizo. Prav tako je računalnik brezžično povezan na Raspberry Pi. Ta zajete slike pošilja na računalnik. Objekt rekonstruiramo tako, da ga postavimo na predvideno mesto. Nato lahko pričnemo z zajemom slik. Najprej inicializiramo kamero na začetne vrednosti. Nastavimo ISO na 200, svetlost na 45 in resolucijo na 900x1000.  Objekt obračamo po začrtanih zasukih. Po vsakem izvedenem zasuku posnamemo eno sliko, ki se nato brezžično prenese iz Raspberry Pi-ja na računalnik. Postopek ponavljamo dokler objekta ne poslikamo v rangu celotnega kroga. Zajete slike ob znanih kotih zasuka se kasneje uporabijo za 3d rekonstrukcijo. V tabeli ~\ref{tab:komponente} so zapisane vse glavne komponente, ki so zajete v postavljenem sistemu. Manjše komponente kot so vijaki in nosilci v tabeli niso zajeti.
  20.  
  21. \begin{center}
  22.     \centering
  23.     \captionsetup{singlelinecheck = false, justification=justified}
  24.     \captionof{table}{Komponente sistema.}
  25.     \label{tab:komponente}
  26. \begin{tabular}{|c|c|}
  27.     \hline
  28.     \textbf{Komponenta} & \textbf{Podrobnosti}                            \\ \hline
  29.     Raspberry Pi        & Raspberry Pi 3 Model B                          \\ \hline
  30.     Svetilka            & Halogenska svetilka (12V)            \\ \hline
  31.     Zaslon              & Bela ravna plošča                               \\ \hline
  32.     Krmilnik            & Fischertechnik stage control                \\ \hline
  33.     Kamera              & RP Cam V2-8 MP,1080p \\ \hline
  34.     Svetlobni filter    & Ozkopasovni filter         \\ \hline
  35.     Svetlobna ovira     & Kartonasta zavesa                \\ \hline
  36.         Pozicionirna miza   & Fischertechnik rotary stage                     \\ \hline
  37. \end{tabular}
  38. \end{center}
  39.  
  40. \section{Rezultati}
  41. -   Primerjaj slab in dober kontrast slike (primer slusalk na 30 slikah)
  42. -   Kaksna poravnava, dodaj funkcijo napak (grafično)
  43. -   Ali res boljša z 90 proti 30 slikami (drevešček)
  44. -  mesh v blenderju in 3d print (reverse engineering)
  45. -  primerjava kompleksnosti modela
  46.  
  47. Po pridobljenih oblakih točk smo izvedli še medsebojno poravnavo. Oblak na začrtanih 0 stopinjah smo vzeli kot referenčnega. Tega smo skonstruirali iz 90 slik, ostale pa iz 30. Po zaključeni poravnavi smo zapisali, kakšen je dobljeni kot glede na referenčnega TO BOM ŠE POPRAVU, NEMORM NČ VEČ. Na sliki ~\ref{fig:poravnava_graf} so z rdečo prikazani referenčni koti, z modro pa dejanski koti, ki jih dobimo s pomočjo poravnave.
  48.  
  49. \begin{figure}[H]
  50.     \centerline{\includegraphics[width=8cm]{fig/graf_poravnave}}
  51.     \caption{Razlika med referenčnimi in dejanskimi koti.}
  52.     \label{fig:poravnava_graf}
  53. \end{figure}
RAW Paste Data
We use cookies for various purposes including analytics. By continuing to use Pastebin, you agree to our use of cookies as described in the Cookies Policy. OK, I Understand
 
Top