Klavir črk

Morda je nekaj dobrega v moji nagnjenosti k melanholiji, morda se v tej skriti pogosti otožnosti skriva čar izrazja, ki sicer ne bi bil izrečen. Morda se ravno zato lahko izrazim v čarovniji trenutka - ne prek izrečenega, temveč napisanega. Ustvarjati smisel prek črnine na papirju je talent, je neke vrste igranje na klavir črk, neko poplesavanje, ki nima začetka in ne konca, je romanje po lastni glavi v iskanju sebe. V tem se človek pogosto najde, v teh premislekih s samim sabo pogosto ugotovi, kakšne tegobe mu plavajo po možganskih valovih in kako naj se jih loti, kako naj te zagate reši. Na koncu je pa sama sposobnost kvalitetnega izražanja nekaj nepojemljivega, nekaj kritičnega in vsekakor omogoča gradnjo sebe. Čarovnija črk in besed, sproščena omama ob pogovoru s svojo mislijo.