Advertisement
Not a member of Pastebin yet?
Sign Up,
it unlocks many cool features!
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Državni zbor RS je 16. 6. 2011 sprejel Družinski zakonik </strong>(DZak), ki <strong>celovito zaobjema reformo družinskega prava</strong>, katere osnovno vodilo je<strong> izboljšanje pravnega in dejanskega položaja otrok</strong>
- v naši državi. Tako zakonik ureja: zakonsko zvezo, zunajzakonsko
- skupnost, partnersko in zunajpartnersko skupnost, razmerja med starši in
- otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega
- življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Družinski zakonik v ospredje postavlja otroka.</strong>
- Vsi otroci morajo imeti enake pravice, ne glede na to ali živijo v
- družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški družini,
- istospolni družini,…
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Družina je povsod tam, kjer je otrok.</strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="align-left" style="padding:0px; margin:0px;"><strong><u>Definicija družine v Družinskem zakoniku:</u> </strong></p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="align-left" style="padding:0px; margin:0px;"><strong>»Družina
- je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo
- odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka
- določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina
- posebno varstvo države.«</strong></p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p><table frame="box" style="border-right: 2px double rgb(102, 204, 255); border-width: 2px; border-style: double; border-color: rgb(102, 204, 255);" class="contenttable" cellpadding="10" cellspacing="10"><thead><tr><th scope="col" class="align-center naslov3"><p style="padding:0px; margin:0px;">DOKUMENTI</p></th><th scope="col" class="naslov3"><p style="padding:0px; margin:0px;">STROKOVNA MNENJA</p></th></tr></thead><tbody><tr><td><p style="padding:0px; margin:0px;">>><strong> </strong><strong><a href="http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/DZak-sprejet-16-6-11.doc" target="_blank">besedilo Družinskega zakonika</a></strong> (.doc)</p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">>> <a href="http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/6732/5b58630788/" target="_blank"><strong>predstavitev strokovnih izhodišč za presojo ustavnosti posledic ob morebitni zavrnitvi Družinskega zakonika</strong></a> (.html)</p></td><td><p style="padding:0px; margin:0px;"><a href="http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/druzina/Izjava_Zbornice_klininih_psihologov_260112.doc"><strong>Uradna
- izjava Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, Združenja
- psihoterapevtov Slovenije in Katedre za razvojno psihologijo Filozofske
- fakultete Univerze v Ljubljani</strong></a></p></td></tr></tbody></table><p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="align-center" style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p><table frame="box" rules="all" style="border-right: 2px solid rgb(102, 204, 255); border-width: 2px; border-style: solid; border-color: rgb(102, 204, 255); width: 100%;" class="contenttable" cellpadding="5" cellspacing="10"><thead><tr><th scope="col"><p style="padding:0px; margin:0px;"><a href="http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/razlogi_za_sprejem_druzinskega_zakonika/">RAZLOGI ZA SPREJEM</a></p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><a href="http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/razlogi_za_sprejem_druzinskega_zakonika/">DRUŽINSKEGA ZAKONIKA</a></p></th><th scope="col"><p style="padding:0px; margin:0px;"><a href="http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/cilji_in_nacela_zakona/">CILJI IN NAČELA </a></p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><a href="http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/cilji_in_nacela_zakona/">ZAKONA</a></p></th><th scope="col"><p style="padding:0px; margin:0px;"><a href="http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/#c17989">POGLAVITNE NOVOSTI</a></p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><a href="http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_druzinska_razmerja/druzinski_zakonik/#c17989">ZAKONA</a></p></th></tr></thead><tbody></tbody></table><p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17973/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17989/text [begin] -->
- <a name="c17989" id="c17989"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">POGLAVITNE NOVOSTI </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Družinski zakonik (DZak) ohranja osnovno usmeritev ureditve družinskih razmerij, in sicer <strong>korist otroka, ki je z zakonikom opredeljeno kot načelo</strong>.
- Prav tako so v uvodnem delu ostale vsebinsko nespremenjene določbe, s
- katerimi so definirani pravni instituti, s katerimi država varuje
- otroke, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez
- ustrezne starševske oskrbe (rejništvo, skrbništvo in posvojitev). Glede
- zakonske zveze se ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, postopek
- sklenitve zakonske zveze, pravice in dolžnosti zakoncev ter zakoniti
- premoženjski režim. Enako velja za načine prenehanja zakonske zveze, in
- sicer za določbe sporazumne razveze in razveze na tožbo zakoncev ter
- razmerja med razvezanima zakoncema (dolžnost preživljanja razvezanega
- zakonca). Prav tako vsebinsko ne posegamo v dolžnosti in pravice staršev
- in otrok ter v načine ugotavljanja očetovstva in materinstva. V tem
- delu je osnovna ureditev le dopolnjena z rešitvami, ki so bile potrebne
- zaradi nekaterih pravnih praznin v obstoječih predpisih in so se vrsto
- let oblikovale v sodni praksi.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17989/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17988/text [begin] -->
- <a name="c17988" id="c17988"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Pojem družine</p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Pojem družine je v zakoniku zapisan <strong>širše</strong> kot v veljavnem zakonu, saj:</p><ul><li>Za
- družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo
- osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v
- skupnosti vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za
- otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti
- staršev in otrok (obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne
- na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v
- življenjski skupnosti). Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni
- družine. </li><li>Izrecno je navedeno, da za pojem družine ni potrebno,
- da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z
- enim roditeljem oziroma z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do
- otroka po zakonu pravice in obveznosti.</li></ul>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17988/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17987/text [begin] -->
- <a name="c17987" id="c17987"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Zunajzakonska skupnost </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Definicija zunajzakonske
- skupnosti je dopolnjena brez dodatnega dokazovanja za primere, ko se
- zunajzakonskima partnerjema rodi skupni otrok ali če posvojita otroka
- (zaradi koristi otroka in zaščite njegovih pravic ni več treba
- dokazovati, da je taka skupnost obstajala dlje časa).
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17987/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17986/text [begin] -->
- <a name="c17986" id="c17986"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Partnerska skupnost<br></p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Partnerska skupnost je določena kot <strong>življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških</strong>. Partnerska skupnost ima enake pravne posledice kot zakonska zveza, razen v primerih ko je z zakonom določeno drugače.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17986/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17985/text [begin] -->
- <a name="c17985" id="c17985"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Zunajpartnerska skupnost<br></p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Družinski zakonik priznava pravne posledice tudi <strong>življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenila partnerske skupnosti</strong>, vendar ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost med njima neveljavna. Taka skupnost ima po zakoniku <strong>v razmerju med partnerjema enake pravne posledice, kot če bi sklenila partnersko skupnost</strong>;
- na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če
- zakon tako določa. Zunajpartnerska skupnost pa ima enake pravne
- posledice kot zunajzakonska skupnost na vseh tistih pravnih področjih,
- na katerih ima zunajzakonska skupnost pravne posledice.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17985/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17984/text [begin] -->
- <a name="c17984" id="c17984"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Možnost sklenitve zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, različnost načinov sklepanja zakonske zveze in jubilejne poroke </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Zakonik zagotavlja <strong>večje možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov</strong>
- in različne načine sklepanja zakonske zveze glede na zahteve po
- obličnosti. Bodočima zakoncema daje na voljo zlasti načine sklenitve
- zakonske zveze, pri katerih so zahteve po obličnosti minimalne (npr.
- sklenitev zakonske zveze samo pred matičarjem brez prisotnosti prič in
- pooblaščenca). Takšni načini omogočajo parom, ki to želijo, diskretno in
- manj formalistično sklenitev zakonske zveze. Prav tako je <strong>omogočena ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze</strong>.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17984/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17983/text [begin] -->
- <a name="c17983" id="c17983"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij zakoncev (ženitne pogodbe)</p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Bistvo nove ureditve je, da prinaša na področje premoženjskega režima med zakoncema<strong> možnost zakoncev, da izbereta in določita vsebino lastnega premoženjskega režima</strong>. To pomeni, da imata zakonca možnost, da se <strong>s sklenitvijo ženitne pogodbe</strong>
- izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu in si prosto dogovorita njun
- pogodbeni premoženjski režim. Lahko pa zakonca ostaneta pasivna, tedaj
- se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah tako
- imenovanega zakonitega premoženjskega režima - kot do zdaj.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17983/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17982/text [begin] -->
- <a name="c17982" id="c17982"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Priznanje otroka pred njegovim rojstvom </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Zaradi posebnega varovanja otrokove koristi je bilo treba <strong>pravno urediti možnost priznanja spočetega, a še nerojenega otroka</strong>,
- ki ima pravni učinek samo, če se otrok rodi živ. Prej so to centri za
- socialno delo opravljali, a brez izrecne pravne podlage.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17982/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17981/text [begin] -->
- <a name="c17981" id="c17981"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Svetovanje in mediacija</p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Že prej smo poznali predhodno
- svetovanje pred vložitvijo tožbe oziroma sporazumnega predloga za
- razvezo zakonske zveze. Novost pa je <strong>družinska mediacija</strong>,
- ki se lahko opravi pred, med in po koncu sodnega postopka, in sicer
- glede vseh družinskopravnih spornih vprašanj. Mediacijo naj bi izvajali <strong>centri za socialno delo in sodišča</strong>, lahko pa se <strong>dovoljenje podeli tudi drugi fizični ali pravni osebi</strong>. Najpogosteje bodo obravnavani<strong> spori v zvezi z varstvom in vzgojo otrok</strong>
- ob razvezi zakonske zveze ali po razpadu zunajzakonske skupnosti. Lahko
- pa bo šlo za samostojne spore v zvezi z izvrševanjem otrokovih stikov
- ali za spore glede izvrševanja starševske skrbi.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17981/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17980/text [begin] -->
- <a name="c17980" id="c17980"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Ukrepi za varstvo koristi otrok </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>(najbolj prenovljeno poglavje)</strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong></strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Razlike</strong><br>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih </strong>(ZZZDR) je do zdaj <strong>podrobneje urejal le nekaj ukrepov</strong>,
- s katerimi lahko država poseže v družino zaradi varstva otrokovih
- koristi (odvzem otroka staršem in namestitev v rejništvo ali v zavod,
- namestitev otroka v zavod zaradi vedenjskih ali čustvenih težav), ti
- ukrepi so bili <strong>v pristojnosti centrov za socialno delo</strong>.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Družinski zakonik pa zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka <strong>izrecno določa nekatera načela</strong>,
- ki jih je treba spoštovati pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi
- otrok. Ta načela v teoriji veljajo že zdaj, vendar zakonsko posebej niso
- navedena: </p><ul><li><strong>dolžnost države pri varovanju koristi otrok:</strong>
- za otrokovo vzgojo in varstvo so v prvi vrsti odgovorni otrokovi
- starši, enako velja tudi v ZZZDR, vendar je v tem poglavju Družinskega
- zakonika izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši
- svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist
- otroka </li><li><strong>načelo najmilejšega ukrepa:</strong> izreče naj
- se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče
- zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je
- mogoče drugače zavarovati njegove koristi </li><li><strong>ogroženost kot pogoj za izrek ukrepa:</strong>
- Družinski zakonik ponuja definicijo ogroženosti otroka, to je, če je
- utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo kot posledico storitve
- ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav. </li></ul><p style="padding:0px; margin:0px;">Zakonik pri vsakem ukrepu posebej določa, <strong>koliko časa lahko traja</strong>, določa <strong>stalno preverjanje </strong>utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in <strong>zavezuje center za socialno delo</strong>,
- da predlaga prenehanje izvajanja ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim
- ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to
- otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti. Z
- zakonikom se pristojnost za odločanje o ukrepih deli med centre za
- socialno delo ter sodišča.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Ukrepi za varstvo koristi otrok po Družinskem zakoniku so:</p><ul><li><strong>nujni ukrepi</strong> (o njih odločajo centri za socialno delo),</li><li><strong>začasne odredbe</strong> (o njih odločajo sodišča), </li><li><strong>ukrepi trajnejšega značaja</strong> (o njih odločajo sodišča, razen o ukrepu nadzora izvrševanja starševske skrbi, o katerem odločajo centri za socialno delo).</li></ul><p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Nujni ukrepi </strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong></strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Nujni ukrep odvzem otroka je
- namenjen hitri zaščiti otroka, kadar je otrok tako hudo ogrožen, da z
- ukrepom zaradi prevelikega tveganja za varstvo otrokovih koristi ni
- mogoče odlagati (niti čakati na začasno odredbo sodišča) in je treba
- otroka takoj odvzeti staršem.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Začasne odredbe</strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Sodišče jih izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Zakonik navaja naslednje začasne odredbe:</p><ul><li>odredbo o odvzemu otroka staršem in o namestitvi k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod,</li><li>odredbo o vstopu v stanovanje ali v druge prostore, v katerih se otrok nahaja, </li><li>odredbo o prepovedi ali omejitvi otrokovih stikov,</li><li>odredbo o načinu izvrševanja otrokovih stikov, </li><li>odredbo o vzgoji in varstvu otroka,</li><li>odredbo o preživljanju otroka,</li><li>odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom,</li><li>odredbo o izselitvi nasilnega člana družine iz skupnega stanovanja,</li><li>odredbo o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ogrožajo otroka,</li><li>odredbo o zavarovanju na premoženju staršev,</li><li>odredbo o zdravniškem pregledu ali zdravljenju.</li></ul><p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Ukrepi trajnejšega značaja</strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Med te ukrepe sodi tudi nadzor
- izvrševanja starševske skrbi, ki je v pristojnosti centrov za socialno
- delo. O drugih ukrepih trajnejšega značaja odločajo sodišča.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Družinski zakonik <strong>zavezuje sodišča, da pri odločitvi o teh ukrepih upošteva mnenje centra za socialno delo</strong>, ta pa je dolžan, v kolikor je predlagatelj postopka, izdelati <strong>načrt pomoči družini in otroku</strong>.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Ukrepi, ki jih sodišče lahko izreče so: </p><ul><li>omejitev starševske skrbi,</li><li>odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju,</li><li>omejitev ali odvzem pravice do stikov, </li><li>odvzem otroka staršem,</li><li>namestitev otroka v zavod,</li><li>odvzem starševske skrbi. </li></ul>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17980/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17979/text [begin] -->
- <a name="c17979" id="c17979"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Posvojitev</p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong></strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Podobnosti</strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Zakonik ureja (tako kot ZZZDR) <strong>samo popolno posvojitev</strong>,
- s katero se posvojenec popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev in
- povsem preide v rodbino posvojitelja, v kateri dobi položaj naravnega
- otroka posvojitelja.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong></strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Razlike: </strong></p><ul><li>o posvojitvah <strong>odloča sodišče</strong> na predlog centra za socialno delo;</li><li>po zakoniku skupaj posvojita otroka ne samo zakonca, temveč <strong>tudi zunajzakonska partnerja</strong>;</li><li>partnerja
- partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti ne moreta
- skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali
- partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja;</li><li>zakonik ne predvideva starostne omejitve za podajanje otrokovega mnenja in soglasja k posvojitvi, pač pa <strong>mnenje in soglasje veže na sposobnost otroka razumeti pomen in posledice izraženega mnenja</strong> oziroma soglasja; </li><li><strong>pred rojstvom dano soglasje staršev za posvojitev</strong> – največkrat bo dala soglasje samska mati – <strong>staršev ne veže</strong>, niti ne morejo dati soglasja pred 8 tednom otrokove starosti (poporodna depresija); </li><li>posvojitev
- po zakoniku je mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih
- pogojev, lahko tudi prej, če center za socialno delo ugotovi, da je to v
- otrokovo korist (po ZZZDR je ta rok 1 leto);</li><li>z namenom čimbolj
- zavarovati otrokovo korist in izbrati otroku najboljše možne starše
- predlagatelj predlaga vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov
- za posvojitev, kot tudi centralne zbirke v Republiki Sloveniji izvedenih
- posvojitev;</li><li>če se zaupa otroka potencialnemu bodočemu
- posvojitelju (poskusna doba), se za tako namestitev otroka smiselno
- uporabljajo predpisi o izvajanju rejniške dejavnosti. </li></ul>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17979/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17978/text [begin] -->
- <a name="c17978" id="c17978"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Rejništvo</p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong></strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Podobnosti</strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Rejništvo je tudi v DZ
- opredeljena kot oblika družinskopravnega varstva otrok, ki se izvaja z
- nego, vzgojo in oskrbovanjem v tuji družini, to je pri osebah, ki niso
- otrokovi starši (oziroma posvojitelji) niti skrbniki.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong></strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Razlike</strong>
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Center za socialno delo odloči o
- namestitvi otroka v rejništvo le pri odločitvi o nujnem ukrepu za
- varstvo otrokove koristi po zakoniku, <strong>v vseh drugih primerih o namestitvi otroka v rejništvo po novem odloča sodišče</strong>.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Zakonik izrecno določa, da z
- namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste
- pravice in dolžnosti po tem zakoniku, ki so združljive z namenom
- rejništva, če zaradi varovanja otrokove koristi ni odločeno drugače
- (ZZZDR je o tem določal le, da z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo
- pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po tem zakonu).
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Zakonik ne dovoljuje, da starši tudi sami namestijo otroka v rejništvo, kar ZZZDR dopušča, vendar se to v praksi ne izvaja.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17978/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17977/text [begin] -->
- <a name="c17977" id="c17977"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Dolžnost preživljanja med starši in otroki</p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Pravna ureditev preživljanja med starši in otroki je <strong>povzeta po zadnji spremembi ZZZDR</strong>.
- Po njej so starši dolžni preživljati svoje otroke praviloma do
- polnoletnosti. Starši so dolžni otroka preživljati tudi po
- polnoletnosti, če ima status dijaka in ni zaposlen ter ni vpisan v
- evidenco brezposelnih oseb. Otroka, ki se po končanem srednješolskem
- izobraževanju vpiše v visokošolski študij, so starši dolžni preživljati,
- če ima status študenta, in sicer le do zaključka prvega dodiplomskega
- študija ali do zaključka prvega enovitega magistrskega študijskega
- programa. Dolžnost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega
- šestindvajsetega leta starosti. Pri odmeri preživnine sodišče lahko
- upošteva tudi morebitna lastna sredstva in prihodke otroka.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Pravica do preživljanja je samostojna, od starševske skrbi neodvisna pravica, zato velja splošno načelo, da<strong> tisti od staršev, ki mu je odvzeta starševska skrb, ni oproščen dolžnosti preživljanja</strong>.
- Preživninska dolžnost ne preneha v primeru namestitve otroka v
- rejništvo ali v zavod. Zakonik izrecno določa obveznost sodišča, da ob
- izreku teh ukrepov določi tudi preživninsko dolžnost obeh staršev, kar
- je novost.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><strong>Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist</strong>.
- Otrokova korist terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe otroka,
- ki zahteva preživljanje, in ne na primer glede na povprečne izdatke
- otroka določene starosti. To je argument proti uvedbi fiksnih zneskov
- preživnin za otroke posameznih starosti.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Zaradi večje pravne varnosti zakonik
- (kar je bilo uveljavljeno že z ZZZDR-C) prevzema pravilo sodne prakse
- in pravne teorije, da morajo starši mladoletnega in polnoletnega otroka,
- ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti,
- preživljati, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski
- partner.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Starši preživljajo svoje otroke v
- okviru svojega gospodinjstva, razen če je to v nasprotju z otrokovo
- koristjo. Kadar starši otrok ne preživljajo v okviru svojega
- gospodinjstva, so dolžni k preživljanju otrok prispevati preživnino v
- mesečnem znesku.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">ZZZDR za polnoletnega otroka ne
- vsebuje pravila o tem, pred katerim organom se sklene sporazum o
- preživnini za polnoletne otroke, zato je bilo to vprašanje treba rešiti.
- Po predlagani ureditvi o preživnini, ki jo morajo starši plačevati
- polnoletnemu otroku, lahko upravičenec in zavezanec skleneta <strong>sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa</strong>.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Zakonik prevzema tudi določbe ZZZDR,
- kot veljajo po uveljavitvi ZZZDR-C, po kateri je zakonec oziroma
- zunajzakonski partner dolžan preživljati otroka svojega partnerja, če
- otrok nima roditelja, ki bi ga lahko preživljal. Zakonik to dolžnost
- omejuje samo na tiste otroke partnerja, ki živijo s partnerjema.
- Dolžnost zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja preživljati otroka
- svojega partnerja preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali
- zunajzakonske skupnosti z otrokovo materjo ali očetom, razen če je
- zakonska zveza prenehala zaradi smrti otrokove matere ali očeta. V tem
- primeru sta preživeli zakonec oziroma zunajzakonski partner dolžna
- preživljati otroka svojega umrlega zakonca oziroma zunajzakonskega
- partnerja samo, če sta z otrokom živela v času smrti zakonca oziroma
- zunajzakonskega partnerja.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">V zvezi z dolžnostjo polnoletnih
- otrok preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za
- življenje in si jih ne morejo pridobiti, zakonik ne prinaša novosti.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Zavezanec (z izjemo staršev za
- otroka) ne more izbirati načina preživljanja upravičenca, to je izbrati,
- ali bo upravičencu plačeval preživnino, ali ga vzel k sebi v
- preživljanje, ali poskrbel za njegovo preživljanje na drug način.
- Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej in se usklajuje.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <!-- Text: [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17977/text [end] -->
- <!-- CONTENT ELEMENT, uid:17976/text [begin] -->
- <a name="c17976" id="c17976"></a>
- <!-- Text: [begin] -->
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p class="naslov3" style="padding:0px; margin:0px;">Skrbništvo</p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Po zakoniku imajo <strong>pristojnost odločanja o skrbniških zadevah centri za socialno delo in sodišča</strong>.
- Sodišča so stvarno pristojna za odločanje o skrbniških zadevah v
- primerih, ko odločajo o ukrepih za varstvo koristi otrok ter pri
- postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"> </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;">Namen skrbništva za otroke je
- usposobitev za samostojno življenje in delo ter zavarovanje
- premoženjskih in siceršnjih pravic posameznika, in sicer kadar otrok
- nima staršev ali ti ne skrbijo zanj.
- </p>
- <p style="padding:0px; margin:0px;"><br>Postavitev odrasle osebe pod
- skrbništvo in imenovanje skrbnika po predlagani ureditvi ni vezana na
- odvzem poslovne sposobnosti, kot to ureja veljavna zakonodaja. Po
- predlagani spremembi zakonodaje se <strong>odpravlja institut odvzema poslovne sposobnosti in podaljšanja roditeljske pravice</strong>.
- Po predlagani ureditvi osebo, ki zaradi motnje v razvoju ali težav v
- duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja,
- sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi,
- sodišče postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Predlagana
- ureditev je tudi skladna s Konvencijo o pravicah invalidov, po kateri
- države pogodbenice zagotovijo, da vsi ukrepi za uveljavljanje pravne
- sposobnosti predvidevajo primerne in učinkovite zaščitne ukrepe, da se
- preprečijo zlorabe v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah. </p>
- <!-- Text: [end] -->
Advertisement
Add Comment
Please, Sign In to add comment
Advertisement